To so, tako vsaj kaže, pred kratkim storili na državni Družbi za avtoceste (Dars), ki jo vodi David Skornšek. Tam so iskali dobavitelja samohodnih mulčarjev oziroma strojev za košenje trave. Marca letos so objavili javno naročilo, vredno nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Nanj se je odzvalo kar pet ponudnikov.
V enem od sklopov je najcenejšo ponudbo oddalo podjetje Agroremont iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, ki se ukvarja z dobavo kmetijske mehanizacije. To bi 13 bolj zmogljivih mulčarjev dobavilo za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Toda Agroremont posla ni dobil. Ne zato, ker ponujeni mulčarji ne bi izpolnjevali razpisnih pogojev, ampak ker je podjetje v ponudbenem predračunu pri ceni posameznega stroja uporabilo štiri decimalke namesto dovoljenih dveh.
Čeprav je imela napaka zanemarljiv vpliv na končno ceno, so na Darsu ponudbo Agroremonta izločili kot nedopustno. Odločili so se za 12 tisoč evrov višjo ponudbo, ki jo je oddalo podjetje Riko Ribnica, sicer njihov »hišni« dobavitelj. Lastnik tega podjetja je Alojz Slanc.
Več očitkov o favoriziranju
Da je z enim od večjih Darsovih razpisov v letošnjem letu nekaj narobe, so potencialni ponudniki začeli opozarjati že kmalu po njegovi objavi.
»Opažam, da so (...) podane nestandardne zahteve po moči samohodnih traktorjev in njihovih dimenzijah. Ob prebiranju samih tehničnih zahtev se poraja utemeljen sum, da je razpis pripravljen že za vnaprej izbranega ponudnika, ki ga (...) pri proizvajalcih, ki predstavljajo glavnino tržnega deleža v EU, ne najdemo,« je zapisal eden od ponudnikov in se vprašal, ali se na Darsu »ponavlja zgodba z objavljanjem javnih razpisov pisanih na kožo hišnega dobavitelja«.
Podobno je navajal drugi interesent: »Naročnik navaja zahtevo Max. širina stroja 1,25 m (+/-5%). Ali je to pravilen podatek, glede na to da je zahteva za širino skrčenega stroja 1,1 m (+/- 5%)? V kolikor je to točna zahteva, potem je jasno, da naročnik favorizira točno določenega proizvajalca.«
Na Darsu so očitke zavrnili. »Vsa tehnična dokumentacija je bila usklajena na nivoju vseh deležnikov v področju vzdrževanja glede na konfiguracijo terena in dejanske potrebe uporabnikov strojev,« so odgovorili na omenjena opozorila. Toda zgodilo se je prav to, na kar so namigovali neizbrani ponudniki.
Ko so pomembne decimalke, in ne končna cena
Kot je razvidno iz ponudbenega predračuna, ki ga je Darsu poslal Agroremont, bi bila v primeru, da bi ceno zaokrožili na dve decimalki, končna vrednost ponudbe višja za pičla dva centa. Poleg tega je pri prepisovanju podatkov na več mestih prišlo do računskih napak. Kljub temu na Darsu ponudnika niso pozvali k popravku, ampak so ga izločili.
Pri tem so se sklicevali na določbo v razpisnih pogojih, po kateri morajo biti cene zaokrožene na dve decimalki. Vse ponudbe, ki bodo vsebovale cene z več kot dvema decimalkama, kot je bilo v primeru Agroremonta, pa bodo zavrnjene kot nedopustne. Zakaj sploh takšna določba, ni povsem jasno. Bila pa je vključena že v prejšnjih Darsovih razpisih.
Ob tem velja izpostaviti, da nekateri drugi javni naročniki dopuščajo, da ponudniki navedejo ceno posameznega stroja s štirimi decimalkami, na dve pa morajo zaokrožiti zgolj končne vrednosti. To so v konkretnem primeru naredili tudi v Agroremontu.
Na Darsu so sicer v okviru istega javnega naročila iskali tudi dobavitelja za deset manj zmogljivih mulčarjev. Ponudniki so bili isti kot pri prvem sklopu, toda z eno razliko. Iz neznanega razloga ponudbe kot edini ni oddal Riko Ribnica. Na Darsu so kot najbolj ugodno izbrali 791 tisoč evrov visoko ponudbo podjetja Gradbena mehanizacija, prevozi Jože Jančar s.p. Z obema, tako Rikom Ribnica kot Jožetom Jančarjem, so na Darsu tudi že podpisali pogodbi.
Dvajsetmilijonski razpis, ki zanima samo enega ponudnika
Agroremont, ki je v lasti Marjana Klobase, vidnega člana NSi, do sedaj ni dobil še nobenega posla na Darsu. Nastopal je kvečjemu kot podizvajalec. Medtem je Riku Ribnica jeseni 2022, ko je Dars vodil nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, uspel veliki met. Prišel je do 20 milijonov evrov vrednega Darsovega razpisa za dobavo tovornih vozil. Na njem praktično ni imel konkurence.
Za dobavo tovornjakov s tremi osmi je namreč kot edini oddal ponudbo in tudi zmagal. Drugače je bilo pri dobavi vozil z dvemi osmi. Tam se je za okoli dva milijona evrov vreden posel potegovalo še podjetje Benussi, ki je tudi oddalo 20 odstotkov nižjo ponudbo od Rika Ribnica. Vendar so ga na Darsu izločili zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. Pri obeh sklopih je Riko Ribnica oddal ponudbo, ki je bila za le nekaj tisoč evrov nižja od dopustne.
»To je razpis, na katerega se mi preprosto nismo mogli prijaviti. Pa ne zato, ker se ne bi želeli, ampak, ker se enostavno nismo mogli. Razlog za to je preprost. Tehnične specifikacije in zahtevane reference so bile postavljene tako, da so izločile vse potencialne ponudnike z izjemo enega, ki je bil favoriziran,« je oktobra lani za rubriko Dejstva na Pop TV povedal Ivan Franičević, predsednik uprave hrvaške družbe Rasco, ki je bila podizvajalec Benussija.
Razpis je kot področni direktor vodil Damijan Jaklin, takratni področni direktor za vzdrževanje na Darsu. Podizvajalec Rika Ribnica pa je bilo podjetje Bijol, katerega direktor je Jaklinov prijatelj. In prav z njim je bil po poročanju Pop TV med razpisom večkrat v telefonskih stikih. Jaklin je bil v času prejšnje vlade državni sekretar takratnega obrambnega ministra Mateja Tonina, prvaka Nove Slovenije, in eden glavnih akterjev sporne nabave zaščitne opreme. Riko Ribnica (ni povezan z Rikom Janeza Škrabca) je zaradi posla na Darsu v lanskem letu ustvaril rekordnih več kot 21 milijonov evrov prihodkov in skoraj milijon evrov čistega dobička.
