Kar nekaj velikih spletnih ponudnikov je na račun cenejših izdelkov iz Kitajske obogatelo prek vseh meja. AliExpress ali Temu, če naštejemo le dva, sta osvojila svet, zagotovo tudi Slovenijo. Če je AliExpress nekakšen veteran v tem poslu, je Temu prodajalec novejše generacije, a zato toliko agresivnejši.
Slovenci nismo imuni na take vrste ugodnih nakupov, po podatkih statističnega urada je pri nas polovica oseb, starih od 16 do 74 let, po spletu že opravila vsaj en nakup. Zato je povsem pričakovano, da državna blagajna tega ne more dolgo spremljati nevpletena.
Poceni nakupov prek spleta je veliko
Zdaj velja, da morate ob nakupih zunaj EU opraviti vse carinske formalnosti. To velja tudi za pošiljke manjših vrednosti, ki se prek spleta naročijo iz tretjih držav. Če vrednost pošiljke brez vključene poštnine ne presega 150 evrov, pa ste oproščeni plačila carine in se obračuna le DDV. Izjema so pošiljke, ki jih fizična oseba pošilja fizični osebi v vrednosti do 45 evrov. Takšne pošiljke so oproščene tako plačila carine kot DDV. Te oprostitve sicer ne veljajo za alkoholne pijače in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode.
Če je pošiljka vredna več kot 150 evrov, mora torej kupec plačati carino in DDV. Uvoz zdravil prek spleta iz tretjih držav pa je za fizične osebe prepovedan.
Do tu vse lepo in prav, a že zdaj so si spletni trgovci za cenejši vstop na trge EU izmislili določene prijeme. Med drugim so znotraj EU vzpostavili skladišča, ki so potem veljala za »mesto porekla«, in s tem jim je uspelo zniževati cene svojih izdelkov.
Kako naj bi bilo po novem
A ti poceni izdelki so velik trn v peti evropskim državam. Zato naj bi Evropska komisija predlagala, da bi na ugodne izdelke iz tujine (večinoma gre za izdelke iz Kitajske) uvedli carine. Z drugimi besedami, carine bi bile obvezne tudi za naročila v skupni vrednosti do 150 evrov. Samo lani je v Evropo neocarinjeno prispelo več kot dve milijardi paketov.
Tako kot davčni izpad pa Evropo »boli« tudi nelojalna konkurenca; torej bodo poskušali zaščititi evropske proizvajalce, zaradi velikokrat dvomljive kakovosti izdelkov iz Kitajske in zagotavljanja varnosti pa želijo s carinjenjem zaščititi tudi kupce.
Trn v peti so tudi avtomobili
Zahodna industrija in politika sta v »trgovski vojni« s Kitajsko tudi na področju mobilnosti. Kitajska avtomobilska industrija namreč pospešeno razvija in izdeluje najrazličnejša in predvsem cenejša električna vozila, medtem ko zahodni proizvajalci to konkurenco vse težje sprejemajo.
Evropski izdelovalci električnih avtomobilov že dlje časa tožijo zaradi nelojalne konkurence. Prepričani so, da kitajski proizvajalci uživajo bistveno ugodnejše pogoje v dobavnih verigah, kar se posledično odraža v tem, da lahko ponudijo precej nižje cene vozil.
Zato je Evropska komisija uresničila napovedi in uvedla začasne dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD bodo tako uvedli dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 19,9-odstotno (namesto prvotno predvidenih 20 odstotkov) in za avtomobile izdelovalca SAIC 37,6-odstotno carino (namesto prvotno predvidenih 38,1 odstotka).
Za preostale izdelovalce električnih vozil na Kitajskem – pri tem ne gre le za kitajska podjetja, ampak tudi za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu – bo veljala povprečna 20,8-odstotna dodatna carina, če so sodelovali v preiskavi komisije, in 37,6-odstotna za tiste, ki niso. Trenutno je carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v EU pri 10 odstotkih.
