Novice Svet24

Policija je potrdila informacijo o množičnem odhodu kadra s Policijske postaje Bežigrad na območju Policijske uprave Ljubljana. Odpoved je podalo devet policistov, so za portal Preiskovalno.si odgovorili na članek »V policiji vre: Ignoranca vlade kriva za masovne odpovedi«. Kot razlog za odhode policistov so navedli upokojitev, devet policistov pa je bilo »v okviru upravljanja s kadri in karierno projekcijo premeščenih v druge enote«, večina (šest) v okviru Policijske uprave Ljubljana. Primanjkljaj jim bo uspelo odpraviti šele čez pol leta, ko načrtujejo prihod devet novih policistov oziroma diplomantov Višje policijske šole. Kako bodo medtem reševali krizo na območju, kjer je gostota prebivalstva in s tem možnost varnostnih dogodkov velika, niso povedali. Prav tako bodo ob zaposlitvi diplomantov šele začeli njihovo uvajanje in strokovno usposabljanje.

Kadrovska kriza po vsej Sloveniji

A kadrovska slika policije je negativna po vsej Sloveniji. Od leta 2022 je odšlo za skoraj polovico več policistov, kot so jih na novo zaposlili, so sveži podatki policije. »Policiste, ki zapustijo sistem, redno nadomeščamo, kolikor je mogoče. Vsako leto (tudi letos) tako zaposlimo novo generacijo kandidatov, ki se potem dve leti izobražujejo v višji policijski šoli. Dovoljenje imamo za vpis do 300 kandidatov in vedno se želimo čim bolj približati tej številki. Poleg tega redno izvajamo zaposlitvene postopke za druga delovna mesta v policiji, tudi za delovna mesta, ki jih lahko zasedejo kandidati, ki nimajo (nujno) poklica policist. V zadnjih nekaj letih tako v povprečju vsak mesec poteka približno sto zaposlitvenih postopkov, od tega približno polovica za delovna mesta policistov, preostalo so javne objave za strokovno-tehnična delovna mesta,« so na vprašanja o kadrovski krizi odgovorili z Generalne policijske uprave, kjer očitno drugače dojemajo resnost problema, na katerega že dlje časa opozarjajo policisti s terena.

Pod povprečjem

Tako se opirajo na statistični podatek, da so razmere v Sloveniji povsem primerljive z območjem Evropske unije. A policija nam je posredovala podatke Eurostata za obdobje 2019–2021, ko je bilo v povprečju 335 policistov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa je trenutno 328 policistov na 100.000 prebivalcev. Vmes so pretekla tri leta, odhodi policistov pa, kot sta nam povedala predsednika obeh reprezentativnih policijskih sindikatov, že načenjajo varnost v državi. Čemu tako sprenevedanje in zamegljevanje situacije?

»Če bomo ugotovili, da se delodajalska stran spreneveda, bo napočil čas za stavko«

PSS

Kot pravi predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko, gre za sprenevedanje in norčevanje odgovornih tako na policiji kot na ministrstvu. »Sprenevedanje se vleče že leta in leta, dejstva so namreč precej drugačna: na podlagi uradnih podatkov, ki smo jih v sindikatu pridobili od delodajalca, je bila slovenska policija na presečni datum 1. januarja letos zasedena 71-odstotno, če upoštevamo letošnje odhode, lahko govorimo že o približno 68 odstotkih, ali preprosto povedano, dejstvo je, da primanjkuje za več kot 30 odstotkov policistov. In če vodstvo tega ne prepozna kot problem, se bojim, da imamo vsi, ne samo policija, temveč vsa država in državljani, še večje težave. Po moji oceni takšno sprenevedanje zgolj potrjuje pravilnost starega reka, da pač siti lačnega ne razume.«

Stavka zaradi kadrov ne bi prinesla rešitve

Cvetko se zaveda, da kadrovskega primanjkljaja ne bodo rešili čez noč, in tudi stavka zaradi kadrov ne bi prinesla rešitve. Optimizem pa mu je, pravi, pošel tudi na drugih področjih, predvsem ko je govor o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema, »glede na to, kako vodstvo vodi zadeve«. V pogajanjih ostaja več ključnih zadev še vedno odprtih – tudi plače ter vprašanja sistema kariernega napredovanja in kadrovanja, zato meni, se bo »do nekaterih ključnih odprtih vprašanj, najprej javnouslužbenske zakonodaje, na koalicijskem vrhu morala opredeliti tudi politika. Če bomo ugotovili, da se delodajalska stran spreneveda in bi se, na primer, dogajali sestanki zaradi sestankov samih ter podobne ignorance, torej, da v pogovorih ne bo resne vsebine, lahko stavkovni odbor z vso resnostjo oceni, da ni druge možnosti razen stavke.«

Policisti podplačani in tudi vse starejši

Plača zagotovo ni edini element, da se ljudje odločijo za poklic policista, je pa dejavnik, ki pri marsikom odtehta odločitev, ali se bo zaposlil na delovno mesto, ki je zaradi izpostavljenosti tveganju in ogroženosti življenja še posebej stresno. Zato policisti odhajajo v druge, enako ali celo manj plačane poklice. »Če imaš na izbiro delodajalca z urejenim urnikom, urejenimi delovnimi pogoji, ki ponuja 1500 evrov plače, na drugi strani pa delodajalca, ki ponuja 1600 evrov, pa je vse neurejeno, boš zelo verjetno šel tudi za manj denarja k tistemu, ki zagotavlja urejene delovne razmere. Še tistih nekaj preostalih motivacijskih dejavnikov, kot so dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje za poklicne pokojnine in tako naprej, zdaj vladna stran problematizira. Občutek imam, da bi nam najraje pobrali vse. Samo, ljudje božji, potemtakem v sistem ne boste dobili nobenega več! Razen če država dejansko želi, da gre vse v franže, jaz druge razlage preprosto nimam.« Zato poziva vodstveni kader oziroma odgovorne, naj gredo »za kakšnega pol leta nazaj na teren in tudi sami občutijo, kako ljudje tam dihajo, kakšnim obremenitvam so izpostavljeni, in naj potem pošiljajo takšne odgovore, ki po moji oceni v tem trenutku ne predstavljajo nič drugega kot sprenevedanje in norčevanje, če že ne iz lastnega kadra, pa iz vseh državljanov republike Slovenije«.

V pokoj odhaja največja generacija policistov

Policija za zagotavljanje varnosti sproti ocenjuje varnostne razmere in temu primerno prilagaja ukrepe na terenu, pa so odgovorili s policije. Svoje vrste zapolnjuje tudi z upokojenci, ki po njihovem predstavljajo največji delež med odhodi. In prav letos se policiji obeta nov kadrovski udarec, saj v pokoj odhaja največja generacija policistov. Veliko jih poskušajo zadržati s pogodbenim razmerjem v pomožni policiji. A ne beležijo podatkov o tem, koliko upokojencev se res odloči za nadaljevanje dela. Z nekdanjimi policisti, ki pa niso nujno vsi upokojenci, so lani sklenili 83 in letos 29 pogodb. Po oceni policije naj bi približno tretjino vseh pomožnih policistov že predstavljali upokojenci ali policisti, ki so zapustili policijo iz nekrivdnih razlogov.

Skrb vzbujajoča starostna struktura

To vsekakor ni rešitev, saj nas lahko skrbi starostna struktura policistov. Starost se drastično viša, izpostavi Cvetko. V nekaterih enotah je povprečna starost zaposlenih že okoli 48 let. S tem pa je povezana zdravstvena problematika, bolniški dopusti in omejitve pri delu. Absentizem se spet negativno odraža pri preostalih policistih, ki so tako »dodatno obremenjeni z delom v posebnih pogojih, posledica sta izgorelost in nezadovoljstvo ljudi, to pa poslabšuje medsebojne odnose in vodi v ključen dejavnik predčasnih odhodov iz sistema oziroma v predčasne odpovedi delovnega razmerja«. A policijski sindikat, ki se je pred dnevi že preoblikoval v stavkovni odbor, ohranja realen pogled, da kadrovske stiske ni mogoče rešiti čez noč, lahko pa ta vlada naredi vse, »da s pravim pristopom in ustreznim vrednotenjem poklica uredi sistem in problem reši v naslednjih petih do desetih letih«.

Novice Svet24