Maurizio Kastelič, organizator sejma, ki vsako tretjo soboto v mesecu obiskovalce vabi pred vrata Muda in na Prešernov trg, pravi, da ljubiteljski zbiratelji-razstavljavci običajno prihajajo iz okolice Trsta, veliko je Slovencev, nekaj je Hrvatov, pa tudi Nizozemec iz Rotterdama, ki ga je na dopustu očarala Istra in se je nato z ženo pred kakšnimi desetimi leti preselil v Oprtalj.
Kakšen je profil tipičnega zbiratelja? »To so večinoma starejši ljudje, ki imajo čas in zbirateljsko strast. Pri svojem delu se zabavajo in so radi med ljudmi. Če kakšno stvar tudi prodajo, toliko boljše,« pojasnjuje.
Za nekoga krama, za zbiratelja dragocenost
Predmeti na sejemskih stojnicah izvirajo v glavnem iz 19. in 20. stoletja, nekaj jih je tudi iz 18. stoletja, a so bolj redki. Kastelič pravi, da gre v glavnem za domačo dediščino istrskega, tržaškega in vseslovenskega okolja. Ljubiteljski zbiratelji jih po navadi izbrskajo pri praznjenju kakšne stare hiše ali podstrešja sorodnikov in prijateljev. Včasih tudi neznancev, ki jih pokličejo, ko imajo čistilno akcijo, in se tako najhitreje znebijo krame, ki za zbiratelja predstavlja dragoceno novo zalogo drobnarij.
Na barvitih stojnicah z vsakovrstno ponudbo kupci iščejo predvsem manjše predmete, pa tudi mizice, vitrine, stole, bižuterijo in ročna dela. Vinilne plošče gredo vse bolj v promet. Pri umetninah in slikah je povpraševanje zelo odvisno od cene. Kupci so večinoma domačini iz tukajšnjega prostora, pridejo pa tudi iz Italije in Hrvaške, občasno iz Avstrije. Kastelič opaža, da je med njimi tudi nekaj mlajših navdušencev, ki iščejo unikatne, zanimive predmete retro videza. »Zelo pohvalno je, da mladi cenijo takšne stvari, ker v bistvu s tem spoznavajo tudi kulturno dediščino.«
»Kralj lustrov« se na svetila čustveno naveže
»Kralj lustrov«, kot so ga poimenovali zbirateljski kolegi, prihaja iz Lendave, svojega pravega imena pa nam ni želel razkriti. Pravi, da ima v svoji zbirki kakšnih 300 ali 400 različnih svetil, zbira jih že več kot 40 let, najde pa jih tako v Sloveniji kot v Italiji in Avstriji. V starih hišah, opuščenih tovarniških halah … Nekatera imajo častitljivih sto let, večina pa je starih med 60 in 90 let. »Ko prodam kakšno svetilko, mi je žal, saj se nanje čustveno navežem. Vedno jih lepo očistim, po potrebi tudi popravim in pripravim za prodajo.«
Pravi, da mlajši kupci posegajo po retro svetilih, všeč so jim cestne in tovarniške lučke. Starejši kupci pa iščejo zlasti rezervne dele za steklene lestence in starinske ročaje za kredence in omare. Cene na njegovi stojnici se gibajo med 35 in 45 evri.
Avdiofil v nakup novih vinilk
Redno obiskovalko sejma Marijo Žikovič je zamikal star likalnik na oglje, saj je ob pogledu nanj obujala spomine. »Ah, ne bom ga kupila. Predrag je. Prodajalec zanj pričakuje 30 evrov. Pokojnino moram pametno razporediti,« pravi. Še nekaj časa se zadrži ob stojnici, kjer nostalgično ugotavlja, da sta z možem ob poroki dobila v dar prav takšne kozarce s pozlačenim zlatim robom.
Avdiofil Emir Delalić je prišel na sejem z jasnim ciljem – kupiti nekaj novih vinilk za svojo zbirko. »Doma imam že veliko plošč in seveda gramofon. Sem ljubitelj jugoslovanske glasbene scene in bluesa. Danes sem kupil ploščo Borisa Novkovića. Cena je korektna. Plačal sem osem evrov. Zanima me še plošča skupine Zana,« pove in brska dalje.
Numizmatična zbirka od leta 1700 dalje
Stopimo do stojnice, kjer so v zaščitnih folijah lično razstavljeni bankovci in kovanci. »Moja numizmatična zbirka sega vse do leta 1700. Med drugim imam tudi kovanec za 20 lir iz leta 1928. Ker je bilo skovanih malo primerkov, ta dosega ceno 250 evrov,« pove zbiratelj David iz Portoroža.
Ob stojnici postopa mladi kupec Danjel De Faveri, ki pravi, da ga navdušuje zgodovina. »Danes sem kupil lire iz obdobja Kraljevine Italije, pa škatlico za rožni venec iz obdobja Tretjega rajha in bankovec za 10.000 lir. Za vse skupaj sem porabil kakšnih 25 evrov,« je zadovoljen.
Stare predmete so naredili, da trajajo
Zbiratelj iz Ljubljane ponosno pove, da na njegovi stojnici ni replik, temveč so vse starine originalne. »Žal je tega vse manj, zato se na sejmih že pojavljajo tudi cenene replike. Ko nekdo prazni kakšno staro hišo, me pokliče in bodisi odkupim stvari bodisi mi jih podarijo. Imam dobro zalogo,« pojasni.
V svoji zbirki ima tudi še delujočo uro iz časa Marije Terezije, vredna pa je vsaj 2000 evrov. »Iz starih predmetov se lahko marsikaj naučimo. Predvsem to, da so jih takrat naredili tako kakovostno, da tudi trajajo,« meni.
Kot izvemo, zlasti spomladi proda veliko pocinkanih loncev in zalivalk, saj si kupci z njimi v času sajenja okrasijo vrtove in dvorišča. »Kupci iz Avstrije in Italije najraje kupujejo rdeče in modre emajlirane posode z belimi pikami. Vanje posadijo rože in jih namestijo na okna. To je pravi hit pri njih.«
»Danes sem kar zadovoljen s prodajo. Imam svoje redne kupce,« pravi Gianpiero Navarra iz Trsta. Na svoji stojnici prodaja bakrene in bronaste predmete, od starih tehtnic do gospodinjskih pripomočkov, pa tudi manjša ogledala in slike. »Ker opravljamo selitve in praznjenja hiš, je to odlična priložnost, ker tam vedno najdemo kaj zanimivega,« pravi.
Z lokacijo sejma niso najbolj zadovoljni
Ko odbije tretja ura popoldne, sejemska zgodba na Mudi sklene svoj krog. Obiskovalci in razstavljavci so večinoma zadovoljni z izkupičkom. Razstavljavci nam potožijo le, da niso prav zadovoljni z lokacijo sejma.
»Vsi sejmi starin drugod po svetu so vedno v središču mesta in to z blagoslovom mestnih oblasti, ker razumejo, da gre za dogodek z dodano vrednostjo, saj obiskovalci sejma popijejo kakšno kavico, morda zavijejo v kakšno trgovino, na tržnico ali v drug lokal. Nas je občina preselila na drugo lokacijo, ker so menili, da bi lahko s tem obudili mestni predel okoli Prešernovega trga. A se ni izšlo po njihovih in tudi ne naših načrtih. Tukaj smo precej oddaljeni od glavnega dogajanja v mestu,« pravi Kastelič.
Najbolj so bili zadovoljni, ko so imeli stojnice na Pristaniški ulici nasproti tržnice. »Kljub vsemu se trudimo in upamo, da nam bo vendarle uspelo pritegniti obiskovalce in več razstavljavcev,« je optimističen Kastelič.
