V Sloveniji smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, smo dokončno določili leta 2006. Namen premikanja ure na poletni čas je bil izkoriščanje svetlobnih razmer s prihrankom energije. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki premikanja ure pa menijo, da ta ukrep negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.
Slovenci smo bolj naklonjeni poletnemu času
Evropska komisija je predlog za ukinitev premikanja ure od leta 2021 sicer podala že leta 2019, odločitev o času uveljavitve pa prepustila državam članicam. Leta 2018 pa je predlog sprožil tudi javno posvetovanje na ravni EU, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev je ukinitev premikanja ure podprlo. Tudi slovenska vlada je predlog podprla novembra 2018.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas, bi v naši državi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Javno posvetovanje pa je pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.
Ponekod so poletni čas opustili
Marsikje drugod po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan. Ponekod pa so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več. Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni.
