V slovenskih porodnišnicah je bilo lani (po preliminarnih podatkih) 613 ali 3,5 odstotka manj porodov kot leta 2022. Do zdaj se je najmanj otrok rodilo leta 2003 (16.917), nato je do leta 2010 število rojstev naraščalo, od takrat pa ponovno upada, z izjemo manjšega porasta leta 2021, ugotavljalo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
»Rodnost je bila lani najnižja tudi zato, ker je bilo število žensk v rodni dobi med najnižjimi v zadnjih desetletjih,« opozarja sociologinja Mateja Sedmak. Število rojstev v Sloveniji vsekakor pada, kot v vsej Evropi oziroma razvitem zahodnem svetu, pri interpretaciji statističnih podatkov pa je treba biti zelo previden, poudarja. »Ne smemo gledati absolutnih številk. Če je bilo denimo lani 17 tisoč otrok in jih je bilo predlani 18 tisoč, to še ne pomeni, da rodnost pada, ampak je treba pogledati, koliko otrok v povprečju rodi ženska, to je edini indikator,« pravi Mateja Sedmak. Je pa res, da to število dejansko upada, doda. »Za enostavno substitucijo prebivalstva bi morala vsaka ženska roditi povprečno 2,1 otroka, v Sloveniji pa smo pri številki 1,6,« pojasni.
Več razlogov za manj rojstev
»Razlogi za zmanjševanje števila rojstev so kompleksni, med zelo pomembnimi so individualizacija, potrošnja, kapitalizem in vrednote, ki se na to navezujejo,« poudarja sociologinja. Živimo v družbi, ki povzdiguje posameznika, torej njegovo pravico biti srečen, se realizirati, vlagati vase. »In to seveda ne gre z roko v roki z imeti več otrok. Otroci namreč pomenijo tudi žrtvovanje, odrekanje ... Druga stvar je seveda kontracepcija in možnost razpolaganja s svojim telesom. Število otrok pada tudi z višanjem ekonomskega standarda, izobrazbo žensk in s transformacijo iz tradicionalnih, kmečkih družb v moderne oziroma postmoderne. Razlogov za zmanjševanje števila rojstev je torej več in so zelo raznoliki,« našteva.
Pri rodnosti denar ni najpomembnejši
Socialne politike v državah, ki so poskušale dvigniti rodnost, so pokazale, da samo denar ni dovolj. Mateja Sedmak kot primer navede Dansko, kjer se rojeva veliko otrok, čeprav gre za zahodno državo. To jim uspeva z dobro socialno politiko. Ženska se po porodu lahko vedno vrne na svoje delovno mesto, doma pa lahko ostane tudi dve, tri leta. »Lahko je zaposlena polovično, delno, tričetrtinsko, v tej državi imajo zelo dobro urejene tudi javne vrtce ... Vse to vpliva na rodnost, ne samo denar, ampak da je celotna skupnost podporna in ima pozitiven pogled na družino in otroke,« razloži. V obdobjih, ko prevladuje optimizem, ko ljudje zaupajo v prihodnost, je tudi večja rodnost, pristavlja: »Ne moremo pričakovati, da se bo rodnost v Sloveniji s hitrimi ukrepi povečala, in jasno je, da bomo morali delno substitucijo prebivalstva urediti tudi s priseljevanjem.«
Prva nosečnost pri tridesetih
Tako kot v velikem delu sveta pada število porodov tudi v Sloveniji in tudi v postojnski porodnišnici, pravi ginekologinja in porodničarka, vodja Centra za nosečnice Porodnišnice Postojna Nataša Tul Mandić. Največ porodov je bilo v zadnjih letih pri njih leta 2012 (1873) in leta 2021 (1699), lani so jih našteli 1460.
Zelo opazen je še en trend. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila v Sloveniji povprečna starost porodnic od 25 do 26 let, odtlej pa stalno narašča. V zadnjem desetletju je že nad 30 let. »Seveda starost pomembno vpliva na potek nosečnosti in poroda, a ni vse odvisno od nje. Mlajše ženske lažje zanosijo, imajo manj spontanih splavov in zapletov v nosečnosti. Predvsem je pomembno, da ženske oziroma pari ne čakajo predolgo s prvo nosečnostjo,« pravi Nataša Tul Mandić.
V Postojni nudijo vse sodobne načine za lajšanje porodne bolečine. Približno polovica porodnic se pri njih odloči za epiduralno analgezijo. »Porodnišnica Postojna je bila prva v Sloveniji, kjer je bila epiduralna na voljo 24 ur na dan, in še zdaj je na tem področju vodilna. Na voljo imamo tudi intravenozno analgezijo, smejalni plin in prijazno besedo osebja. To veliko zaleže. Kot metoda za lajšanje bolečin je priznan tudi porod v vodi. Nosečnice se lahko na porod pripravijo tudi z medicinsko hipnozo, ki pa je žal samoplačniška,« pojasni.
Najstarejša porodnica je bila stara 51 let
Najbolj boli prvi porod. »Verjamem, da je porodna bolečina za sodobno žensko enak izziv kot v preteklosti, vendar je dandanašnji porodnici na voljo več možnosti za lajšanje porodne bolečine kot v preteklosti. Enaka ostaja nežna in ljubeča skrb babic, ki porodnico spodbujajo med porodom in ji nudijo strokovno pomoč, dodatno so na voljo še številne druge možnosti, ki so v naši porodnišnici na voljo vsem porodnicam, brez doplačila,« pravi predstojnica ginekološko-porodniške službe v šempetrski bolnišnici Alenka Zavrtanik Čelan.
V Šempetru so lani našteli nekaj manj porodov kot predlani. Leta 1973 se je pri njih rodilo 1248 otrok, lani pa 490. Leta 2023 se je povprečna starost porodnic ob prvem porodu zelo približala številki 30. Najstarejša porodnica do zdaj je bila stara 51 let, rodila je leta 1989. »Praviloma imajo starejše porodnice več pridruženih kroničnih bolezni, ki so bile prisotne že pred nosečnostjo, so se v nosečnosti poslabšale ali na novo pojavile, kot mlajše porodnice. Potek nosečnosti s prisotnimi pridruženimi kroničnimi boleznimi vpliva na porod, več je zapletov,« poudarja Alenka Zavrtanik Čelan.
Mamice zelo hvalijo obnovljene prostore šempetrske porodnišnice. »Radi bi nadaljevali obnovo porodnih sob in ambulantnih prostorov, v katerih smo že posodobili opremo. Leta 2024 se nadejamo novega sodobnega ultrazvoka za spremljanje nosečnic in diagnostiko nepravilnosti v nosečnosti,« doda Zavrtanik Čelanova.
