Medtem ko zdravniki, člani sindikata Fides, stavkajo za višje plače, bodo imeli nekateri od njih že v kratkem priložnost delati v novi zasebni kliniki.
Odpira jo Diana Dimnik, hči vplivnega lobista Boža Dimnika, ki je obogatela z dobavo medicinske opreme in materiala slovenskim javnim zdravstvenim ustanovam. Njeno podjetje Mediasi je v zadnjih 20 letih izpeljalo za več kot 160 milijonov evrov poslov za slovenske bolnišnice in druge javne zavode. Revija Manager je premoženje Diane Dimnik ocenila na več kot 50 milijonov evrov, s čimer se je uvrstila na 52. mesto najnovejše lestvice najbogatejših Slovencev. Denar je vlagala tudi v druge projekte, ki so ji že prinesli visoke dobičke.
Zdaj se je odločila za ustanovitev podjetja Klinike Dimnik, ki bo upravljalo dermatološki medicinski center. Vstopa torej na področje, kjer so čakalne dobe na prve preglede med najdaljšimi, število čakajočih nad zakonsko dopustno čakalno dobo pa je daleč največje. To predstavlja zlato jamo za zasebne klinike, ki se lahko brez težav osredotočajo na samoplačniške storitve. Kot razkrivajo podatki, v teh klinikah popoldne za dodatno plačilo delajo tudi številni zdravniki iz javnih ustanov.
Alarmantni podatki
Na prve dermatološke preglede je novembra lani po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) čakalo kar 22.853 ljudi. Za primerjavo, leto dni pred tem je bilo čakajočih nekaj več kot 19.000. Slabše je samo še na področju ortopedije.
Toda bolj podrobne številke razkrivajo bistveno bolj zaskrbljujoče stanje. Nad zakonsko dopustno dobo je novembra 2022 čakalo 9.700, novembra lani pa že 16.783 ljudi, torej kar 77 odstotkov več. Od tega jih je 6.730 čakalo pod stopnjo nujnosti »redno«, 11.614 pod »hitro« in 4.509 pod »zelo hitro«. To še ni vse. Velika večina tistih, ki so prejeli napotnico pod »zelo hitro«, saj so pri njih posumili na maligno bolezen, je takrat že čakalo dlje od dovoljenega. Čeprav bi do prvega pregleda morali po zakonu priti v manj kot 14 dneh, je povprečna čakalna doba takrat znašala neverjetnih 137 dni.
Kot je razvidno iz portala ČakalneDobe.si, je na prvi dermatološki pregled najdlje treba čakati v UKC Ljubljana, torej v naši največji javni zdravstveni ustanovi. Če bi danes prejeli napotnico pod »redno«, bi na vrsto prišli v začetku maja prihodnje leto.
Bistveno krajše, a še vedno dolgo je čakanje v zasebnih klinikah. Toda te ponujajo tudi samoplačniške storitve, s katerimi pacienti preskočijo vrste in do pregleda pridejo praktično takoj. Pri največjih izvajalcih, kot sta Estetika Fabjan in Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti Marka Bitenca, se cene prvega pregleda začnejo pri okoli 100 evrov, najmanj enkrat toliko pa stane odstranitev enega znamenja.
Rekordni prihodki in dobički dermatoloških ambulant
Z dermatološkimi storitvami se po dostopnih podatkih ukvarja že najmanj 15 zasebnih zdravstvenih ustanov oziroma klinik. Koliko prihodkov ustvarijo s tem, ni mogoče ugotoviti, saj imajo v naboru še vrsto drugih storitev, kot so estetski posegi.
Omenimo samo nekaj večjih: Poliklinika Nobilis ima ambulanti v Mariboru in Ljubljani, zaposluje več kot 12 ljudi, njen lastnik pa je Boris Onišak. Leta 2022 je dosegla rekordnih 2,7 milijona evrov prihodkov in 260 tisoč evrov dobička. Najboljše rezultate doslej sta ustvarili tudi dermatološki kliniki Bartenjev in Rogl Fabjan, ki imata obe koncesijo. Prva je imela predlani 1,5 milijona evrov prihodkov in 339 tisoč evrov dobička, druga pa dobrih 900 tisoč evrov prihodkov in 132 tisoč evrov dobička.
Za kliniko Bartenjev sta novembra lani po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) delali dve zdravnici iz UKC Ljubljana in en zdravnik specialist iz Zdravstvenega doma Kranj. Zdravnike iz javnega sistema so radi najemali tudi v kliniki Fabjan Beauty.
Javne zdravstvene ustanove so sicer v lanskem letu realizirale 161.000 storitev na področju dermatologije, kar je dobrih šest odstotkov več kot leta 2022, a še vedno kar osem odstotkov manj od načrtov. Zasebne klinike so v istem času realizirale okoli 57.350 storitev, ki so bile plačane iz zdravstvene blagajne. To je dobrih deset odstotkov več kot leta 2022, pri čemer je večina presegla načrte.
Denar od poslov na računu v Švici
Zdaj jim bo poskušala čim večji del pogače odrgati Diana Dimnik, sprva pri samoplačniških storitvah. Ta je sicer po izobrazbi zdravnica specialistka dermatovenerologije, do sedaj pa je že delovala v eni od zasebnih klinik. Skupaj z Borutom Žgavcem je bila lastnica dermatološko medicinskega centra Dimnik+Žgavec.
Podjetje Proderma, prek katerega deluje, je na leto dosegalo dobrih 300 tisoč evrov prihodkov, vendar ima zelo visoke finančne obveznosti in praktično nič premoženja. Konec prejšnjega meseca se je Diana Dimnik odločila za prodajo svojega deleža in ustanovitev novega podjetja.
Kot je znano, je njeno podjetje Mediasi eden največjih dobaviteljev UKC Ljubljana, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in drugih javnih zdravstvenih ustanov. Dobavlja jim zdravila in medicinske pripomočke.
Njen zasebni partner Patrik Rozina je lastnik podjetja Promed, ki postaja eden večjih dobaviteljev v javnem zdravstvu. Kot smo poročali, mu je največji met uspel leta 2022, ko je pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prišel do pet milijonov evrov vrednega posla za dobavo cepiva. Rozina to podjetje uradno obvladuje prek družbe Magdalena Ltd iz Dubaja v Združenih arabskih emiratih. Tej je Promed v začetku letošnjega leta izplačal za 200.000 evrov dividend, nakazal pa jih je na njen bančni račun v Švici.
