Ob dnevu varne uporabe interneta smo o nevarnostih in zlorabah že pisali. Malo manj se govori o dostopnosti interneta. Koliko gospodinjstev pri nas ima dostop in kakšne vrste je? Nekatere ugotovitve so precej presenetljive, nič ni namreč samoumevno.
Na sredini lestvice
Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) je imelo v tretjem četrtletju lanskega leta 83 odstotkov gospodinjstev fiksni širokopasovni dostop do interneta, do interneta na splošno pa 93,7 odstotka. »Po podatkih zadnjega testiranja tržnega interesa je v Sloveniji okoli 87.000 gospodinjstev brez dostopa do interneta s hitrostjo od 100 Mb/s k uporabniku dalje in za katera operaterji elektronskih komunikacij niso izkazali interesa za gradnjo ali nadgradnjo omrežij. Praviloma gre za oddaljena območja oziroma območja redke poselitve, kjer investitorji zaradi visokih stroškov nimajo interesa za gradnjo,« pa so povedali na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Po meritvah Evropske komisije za leto 2023 se Slovenija pri kazalniku deleža gospodinjstev, ki so naročena na najmanj 100 Mb/s širokopasovno povezavo, uvršča na 14. mesto, pri kazalniku pokritja gospodinjstev s fiksnim zelo zmogljivim omrežjem pa se uvršča na 16. mesto glede na druge države EU.
Po podatkih Akosa je geografska pokritost Slovenije s fiksnim širokopasovnim dostopom po zadnjih podatkih omogočena tako rekoč po celotni državi, saj znaša 99 odstotkov ozemlja. Pokritost s fiksnim širokopasovnim dostopom v Sloveniji je nad povprečjem EU, ki je po zadnjih objavljenih podatkih Evropske komisije o širokopasovni pokritosti 97,3 odstotka.
Hitrega interneta je največ
Več kot dve tretjini širokopasovnih priključkov do interneta pretaka vsebine s hitrostjo 100 Mbit/s in več, saj njihov tržni delež predstavlja 67,05 odstotka vseh širokopasovnih priključkov po hitrostih prenosa podatkov. Najvišji tržni delež med hitrostmi pod 100 Mbit/s ohranjajo priključki s hitrostmi med 30 in 100 Mbit/s (18,19 odstotka), priključki s hitrostmi pod 30 Mbit/s pa predstavljajo zgolj 14,76 odstotka širokopasovnih priključkov do interneta.
Akos sicer vrsto dostopa po tehnologijah spremlja, in glede na stanje v tretjem četrtletju leta 2023, pri nas največji delež uporabnikov (več kot polovica, dobrih 55 odstotkov) do interneta dostopa prek optike, druga najbolj razširjena tehnologija pa je kabelsko omrežje DOCSIS 3.0 s skoraj 25 odstotki.
Do tukaj vse lepo in prav, smo na »varni« strani evropske statistike, kar glede na velikost ozemlja niti ni presenetljivo, a zaradi zelo razpršene poseljenosti to vseeno predstavlja velik uspeh. Še vedno pa obstajajo tako imenovane bele lise, kjer uporabniki do interneta dostopajo le z omejenimi hitrostmi ali pa sploh ne.
Že hiter pogled na zemljevid Slovenije pokaže, da je večji delež takih gospodinjstev v vzhodni Sloveniji, posebej v Posavju ali v savinjski regiji ter Podravju. Na zahodu pa izstopa hriboviti predel goriške statistične regije med Žirmi in Tolminom.
Med načrti za izboljšanje stanja pa vsaj ti predeli večinoma niso vključeni; kot kaže zemljevid, se bo razvoj očitno osredotočil na gosteje poseljena področja.
Na ulici kar brezplačno
Zanimiv pa je bil tudi poskus zagotavljanja dostopa do interneta WiFi4EU, s katerim je Evropska komisija leta 2018 začela projekt, ki naj bi vzpostavil brezplačen brezžični dostop do interneta na javnih mestih, kot so parki, trgi, javne zgradbe, knjižnice in zdravstvene ustanove. »EU je krila stroške nakupa in namestitve opreme za dostopne točke Wi-Fi do višine 15 tisoč evrov, medtem ko je bila občina odgovorna za kritje stroškov povezljivosti, se pravi naročnine, vzdrževanja in delovanja opreme za najmanj tri leta,« vedo povedati na ministrstvu. Pri nas je ta projekt zaživel v 170 občinah, a se je po izteku vse skupaj sorazmerno hitro in klavrno končalo. Že poskus vzpostavitve stika se marsikje izkaže kot neuspešen, ali pa kljub vzpostavitvi povezave nato dostopa do interneta ni več. »Domnevamo, da je triletno obdobje za večino občin preteklo, zato so se nekatere očitno odločile za zaustavitev projekta,« menijo na ministrstvu.
Podjetja so dobro preskrbljena
Zanimiva pa je še ena statistika, in sicer, kam se Slovenija uvršča pri dostopnosti interneta za podjetja. Ta je za normalno poslovanje seveda nujno potreben, po podatkih Eurostata je med podjetji z vsaj deset zaposlenimi na vrhu Danska, ki ima stoodstotno pokritost, visoko sta še Romunija (98,2 odstotka podjetij z internetom) in Italija (97,8 odstotka). Slovenija je s 93 odstotki podjetij v spodnji polovici, pred nami so med drugim tudi Srbija, Bosna ali Črna gora. Na repu pa je nekaj držav, ki jih tam vseeno ne bi pričakovali: Latvija s 77,5 odstotka ali Avstrija z 81,8 odstotka.
Veliko otrok z lastnim dostopom
Po raziskavi Akosa ima skoraj 38 odstotkov otrok med osnovnošolci od prvega do šestega razreda računalnik ali tablico v lastni uporabi, več kot polovica slovenskih otrok pa napravo z dostopom do spleta v lastni uporabi. Kar 44 odstotkov otrok pa ima aktivni pametni telefon. Torej še eden od vzrokov, zakaj so sodobni otroci lahko hitro žrtve spletnega nasilja ali prevar.
