Spletno nasilje v kakršnikoli obliki, prevarantstvo, kraja denarja ali podatkov, izsiljevanje in še kaj lahko pošteno zagreni naše življenje. In seveda so pri vsem tem najbolj izpostavljeni in ranljivi tisti, ki so največ »na internetu«, torej mladi, ki pogosto še ne ločijo med dobrimi in slabimi stranmi svetovnega spleta. Zato v prvem tednu februarja obeležujemo dan varne rabe interneta, saj se moramo o raznih spletnih težavah pogovarjati in opozarjati na nasilje.
Tudi pri Safe.si, točki ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, so poudarili, da je spletno nasilje med mladostniki velik izziv, to potrjujejo tudi njihovi podatki, ki jih dobivajo pri pogovorih z učenci in dijaki na posebnih delavnicah, na leto jih organizirajo okoli 800. Že učenci četrtih razredov osnovne šole namreč redno pripovedujejo, da so bili žrtve, povzročitelji ali priče spletnega nasilja, posamezni primeri pa se pojavljajo tudi v nižjih razredih. Da so mladostniki močno vpleteni v spletno nasilje, kažejo tudi raziskave s tega področja.
Razlogov je več
Raziskava Odklikni! iz leta 2018 je pokazala, da je že 49 odstotkov osnovnošolcev in 55 odstotkov osnovnošolk ter 54 odstotkov srednješolcev in 64 odstotkov srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. »Razmere na tem področju so se močno poslabšale po pandemiji. Anketa med osnovnošolci in srednješolci prav iz leta 2022 je pokazala, da sta najpogostejša razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 odstotkov srednješolcev meni, da so ljudje na spletu bolj nesramni in zlobni kot v živo,« so povedali pri Safe.si.
Spletno nasilje in nasilje v fizičnem okolju se sicer pogosto prepletata. Internet namreč omogoča navidezno anonimnost in ljudje si upajo napisati več, kot bi nekomu povedali v obraz. »Vsi smo na internetu tudi povezani in tako lahko pride do žaljivk, do trenja, groženj, izsiljevanja med tistimi, ki se brez interneta morda nikoli ne bi srečali. Tako nasilje se pogosto preseli v fizično okolje, kjer se dogajajo bodisi spolne zlorabe otrok ali pa fizično obračunavanje in grožnje med mladimi,« opozarjajo na policiji.
Večina bi poiskala pomoč pri policiji
Na vprašanje, ali bi se v primeru spletnega nasilja nad otrokom po pomoč obrnili na policijo ali na organe šole, je pozitivno odgovorilo več 80 odstotkov staršev. Pri Safe.si sicer pravijo, da jih skrbi odziv nekaterih na spletno nasilje, in sicer deset odstotkov staršev bi otroku svetovalo, naj povzročitelju vrne s spletnim nasiljem v enaki meri, tretjina pa bi jih pustila, da otroci to rešijo sami med seboj. Z drugimi besedami, ne bi ukrepali. Vseeno bi velika večina otroku priskočila na pomoč in mu nudila podporo in tolažbo, otroku bi tudi svetovali, naj povzročitelja blokira na svojih omrežjih. Veliko pa bi jih s tem seznanilo tudi starše otroka povzročitelja.
Na policiji sicer pravijo, da kaznivih dejanj ne ločujejo na tista, ki so bila storjena na spletu, in tista, storjena v fizičnem okolju. Lahko pa izpostavijo kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, ki je skoraj v celoti povezano s spolnimi zlorabami otrok prek interneta in pametnih naprav. Policija je v letu 2023 obravnavala 34 takih kaznivih dejanj, v katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba ali otrok, osumljenec pa je bila fizična oseba, stara med 14 in 18 let. V letu 2022 jih je obravnavala 37, še leto poprej 44. »Vrstniki si namreč pogosto med seboj pošiljajo fotografije in videoposnetke, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Te posnetke so bodisi od nekoga prejeli bodisi so jih našli na internetu. Policija obravnava tudi veliko primerov, ko si fant in dekle, ki sta v intimni zvezi, med seboj pošljeta intimne fotografije, nato pa jih eden od njiju pošlje naprej,« so še povedali.
Na splošno je bilo v letu 2022 število kaznivih dejanj podobno kot pred covidom, leta 2023 pa se je povečalo. »Tako je policija leta 2023 obravnavala 458 kaznivih dejanj po navedenih kriterijih, kar je nekaj več kot leta 2020. Najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje v minulem letu je bilo nasilništvo, sledile so grožnje in tako dalje. Posebno poglavje pa je psihično nasilje,« poudarjajo na policiji.
Odvisno od spola
Raziskava Odklikni! je pokazala še, da so slovenske srednješolke pogosteje žrtve spletnega nadlegovanja kot srednješolci. Najpogostejši povzročitelji spletnega nadlegovanja tako deklet kot fantov so fantje. Fantje so deležni nadlegovanja s strani oseb z njihove šole, dekleta pa s strani tistih zunaj šolskega prostora. Fantje spletno nadlegovanje pogosteje dojemajo kot smešno, kot zabavo in se nanj ne odzovejo, dekleta pa zaznavajo resne posledice (nemoč, depresija, stres, strah). Dekleta so tarče nasilja, ki je osredotočeno na njihovo osebnost ali videz oziroma pomeni vdor v zasebnost, ter tudi pogosteje kot fantje prejemajo sporočila, zaradi katerih jih je strah.
Začne se lahko že v vrtcu
Posledice takega nasilja so lahko sprva neopazne, a potem nenadoma privrejo na površje. »Psihično nasilje, od izsiljevanja, zasmehovanja, izključitev, žaljenja, obrekovanja pa do spletnega nasilja, nima vedno znakov kaznivega dejanja, a žrtev vseeno močno prizadene. Povzročitelji so mladoletniki obeh spolov. Žrtev pri tem trpi, ne more se umakniti, lahko da ves čas srečuje nasilneža,« opozarja policija.
Prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih zaznavajo že v vrtcih, sem sodijo različna zbadanja in podobno, nato se skozi osnovno in srednjo šolo nadaljujejo ter le še stopnjujejo. Zato je zelo pomembna vloga izobraževalnih ustanov, da to zaznajo in preprečijo ali ustavijo. Šolstvo se mora namreč odzvati takoj, že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja. »Policija lahko v tem delu nudi pomoč, sodeluje na delavnicah, na srečanjih s starši, pri okroglih mizah, vsi skupaj pa moramo ozaveščati mlade, da so lahko storilci in tudi žrtve,« še pravijo na policiji.
