V dobrih osmih mesecih letošnjega leta je bilo s trga odpoklicanih okoli 70 prehranskih izdelkov. Vzroki so bili različni, od puščajoče embalaže in pomanjkljivega označevanja do prisotnosti zdravju izredno škodljivih mikotoksinov (npr. v bio koruzni moki) in seveda odmevnega primera ostankov insekticida klorpirifosa pri srbskih breskvah in poljskih slivah. V povezavi s spornim sadjem se je na tnalu javnosti znašla tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki naj bi zatajila pri obveščanju. Uprava pravi, da deluje v skladu z zakonodajo, toda z veliko mero gotovosti je mogoče trditi, da sistem obveščanja potrošnikov ne deluje najbolje.
Sadje »obogateno« s pesticidi
Slovenski potrošniki naj bi v poletnih mesecih zaužili skupno okoli sedem ton srbskih breskev, »obogatenih« z zdravju škodljivim pesticidom, pri čemer ljudje o tem niso bili niti obveščeni. Razlog naj bi bila domneva, da so potrošniki kupljen izdelek že uporabili. Na Upravi za varno hrano se namreč držijo smernic, da če je mogoče sklepati, da je spornemu izdelku že potekel rok uporabe, oziroma glede na naravo živila upravičeno domnevajo, da ni več v prodaji ali ga potrošniki ne hranijo več doma, odpoklica takšnega živila na spletni strani ne objavijo. »Pri tem se upošteva dva vidika. Glede na varnostni vidik, na področju kemijskih tveganj (kamor sodijo tudi ostanki pesticidov) prisotnost ostanka določenega pesticida le izjemoma predstavlja akutno tveganje za zdravje, je pa treba preprečiti nadaljnje uživanje takšnega živila. Drugi vidik, ki ga je treba upoštevati pri obveščanju, pa je, da takšna objava ne bi prispevala k večji zaščiti potrošnikov in njihovi varnosti, temveč bi jih zgolj vznemirila in posledično vodila celo do spreminjanja prehranskih navad in nepotrebnih zavržkov hrane, ki je sicer skladna in varna.« Dodatno so pojasnili, da tovrstna praksa obveščanja velja tudi v drugih članicah Evropske unije.
Skrb za varno hrano
Nekdanja direktorica Uprave za varno hrano in sedanja poslanka NSi Vida Čadonič Špelič sicer pravi, da osrednja naloga Uprave ni skrb glede prehranskih navad državljanov, temveč skrb za varno hrano. Uprava za varno hrano torej potrošnikov ni obvestila o več tonah že razprodanih breskev, ki so bile škropljene z insekticidom klorpirifosom, zdi pa se, da tudi informacije o drugih spornih izdelkih ne dosežejo potrošnikov. Na spletni strani Uprave je sicer seznam odpoklicanih prehranskih izdelkov, vendar obstaja utemeljen dvom, da potrošniki ob vsakodnevnem brskanju po spletu zaidejo še na strani uprave za varno hrano. Kaj pa potrošniki, ki rabe spleta niso vešči? Ti lahko le upajo, da bodo pravočasno uzrli obvestilo trgovca ali morebiti zaznali medijsko objavo.
Ostanki pesticidov tudi pri slovenskem sadju in zelenjavi
Letos je Uprava za varno hrano v okviru rednega letnega nadzora ostankov pesticidov do zdaj odvzela 146 vzorcev sadja in 262 vzorcev zelenjave. Skupno število odvzetih vzorcev na letni ravni pa naj bi bilo okvirno 1000, kar naj bi Slovenijo glede števila odvzetih vzorcev na število prebivalcev uvrščalo med države, ki analizirajo nadpovprečno število vzorcev, so poudarili na Upravi.
Izsledki analiz
O izsledkih analiz so dejali, da bistveno ne odstopajo od preteklih let. Lani so pri 25 vzorcih živil (od 962) ugotovili ostanke pesticidov, ki so presegali mejne vrednosti, to je 2,5 odstotka vzorcev. Pesticide so zaznali pri pomarančah iz Egipta, grenivkah in limonah iz Turčije, kakiju iz Španije, pri češnjah in malinah iz Slovenije, kiviju iz Italije, breskvah iz Srbije. Neskladnih je bilo tudi več pošiljk zelenjave, in sicer slovenske blitve in solate, zelja iz Hrvaške, paprike iz Maroka, rdeče pese in kumar iz Srbije, paradižnika iz Turčije ter kumaric za vlaganje iz Severne Makedonije. Sporen je bil tudi vzorec žit, natančneje slovenske pšenične moke. Ob tem na Upravi poudarjajo, da vse pošiljke niso bile nujno namenjene za slovenski trg, ampak za celotno EU. Dodajajo še, da se delež neskladnih živil giblje pod tremi odstotki ter da je delež spornih živil iz neevropskih držav za kakšno odstotno točko višji od neskladnih živil slovenskega porekla.
Večje tveganje pri nesezonskih živilih
Seznama živil, ki so bolj tvegana za uživanje zaradi ostankov pesticidov, ni. »Neskladnost živila je odvisna od nepravilne uporabe pesticidov v okviru procesa pridelave, skladiščenja, transporta. Sicer pa velja, da večje število neskladnosti ugotavljamo pri zelenjavi, tudi sadju, pridelanem zunaj običajne sezone, ter sadju in zelenjavi, ki sta uvožena iz tretjih držav. Pridelava zunaj sezone poteka v težjih pogojih, posledično je treba uporabljati več fitofarmacevtskih sredstev, kar se lahko odraža v preseženih vrednostih pesticidov.«
Mnogi so se v preteklih dneh obregnili tudi ob dolgi postopek od odvzema vzorca do končnega rezultata, saj se lahko medtem pošiljka zelenjave ali sadja razproda, kot je bilo v primeru srbskih breskev. Na upravi pojasnjujejo, da uporabljajo 15 analiznih metod, ki da so zahtevne in dolgotrajne. Tako analize v okviru rednega nadzora trajajo od dveh do treh tednov, če pa gre za poostren nadzor ali nadzor ob uvozu, naj bi analize trajale tudi le do štiri dni.
Še pred nekaj leti breskve in slive ne bi bile sporne
V povezavi s prisotnostjo insekticida klorpirifosa v hrani pa dodatno skrb vzbudijo morebitni učinki, številne raziskave ga namreč povezujejo s hudimi motnjami v razvoju otrok. Posledično je od leta 2020 na evropskih tleh prepovedan, medtem ko se v številnih drugih državah še uporablja za zatiranje škodljivcev v vinogradih, na jablanah in drugih kmetijskih pridelkih. A na Upravi za varno hrano mirijo: »Vrednosti, ki smo jih ugotovili v breskvah in slivah, sicer niso bile visoke. Z analizo pri breskvah je bila potrjena koncentracija 0,024 mg/kg (+/–0,012 mg/kg merilne negotovosti), pri slivah pa koncentracija 0,045 mg/kg (+/–0,022 merilne negotovosti). Zgornja mejna vrednost, ki jo predpisuje EU, je 0,01 mg/kg, kar pa je najnižja vrednost, ki jih lahko laboratorij sploh analitsko izmeri in kvantitativno ovrednoti.« Kot omenjeno, je bil sporen insekticid na ravni EU prepovedan šele pred tremi leti. Do takrat pa je bila dovoljena vsebnost 0,2 mg/kg klorpirifosa tudi v slivah in breskvah, torej je bila dovoljena desetkrat višja vrednost tega insekticida, kot so jo zaznali zdaj, izhaja iz pravilnika mejnih vrednosti pesticidov.
