»Obdelujemo približno 40 hektarjev travnikov za pašo in seno, pri čemer pridelujemo izključno seneno mleko, že nekaj časa imamo tudi certifikat,« je povedal mlajši od bratov Napotnik, Gašper. Seneno mleko pomeni, da se krave vse leto prehranjujejo izključno s senom in na paši. Na kmetiji je sicer 55 krav molznic, če prištejemo še mlado živino, se število glav dvigne na 140. Napotnikovi imajo dve pasmi krav, črno-belo in rjavo. »Krave prve dajo več mleka, mleko drugih ima boljše vsebnosti maščob in beljakovin,« je pojasnil Gašper Napotnik.
Od 1200 do 1400 litrov mleka namolzejo pri Napotnikih vsak dan, mleko obeh pasem se samodejno meša sproti. Krave od lani bivajo v sodobnem hlevu, ki stoji na mestu starega. Novo bivališče je zasnovano tako, da je kravam čim bolj udobno. »Niso omejene s pregradami, zato si lahko vsaka izbere, kje bo ležala. V hlevu je suho in čisto, tla so mehka,« bivalne razmere opiše Gašper.
Vsaka krava ima tudi svoje ime in brata poznata prav vsako. Krave in njihova teleta si delijo začetnico imena. Niti eni od 140 ni ime Liska. Med njimi najdemo na primer Ilko in Roxette.
Približno tretjino vsega mleka predelajo v sire, skute, jogurte, maslo, smetano in podobno. Teh izdelkov veliko prodajo v mlekomatu, ki stoji na kmetiji, nekaj jih prodajo tudi različnim ustanovam, med njimi so šole, vrtci in domovi za starejše. Drugo mleko, ki ga ne predelajo, prodajo v mlekarno.
Robotska molža
K sodobnemu hlevu spada tudi sodobna molža. Krave na njihovi kmetiji namreč molze robot. Tudi pri molži imajo krave prosto izbiro, čas lahko izbirajo po svoji volji, saj do robota odidejo same. Na voljo jim je noč in dan. »Hitro smo jih naučili, kam morajo iti na molžo. Približno teden je trajalo, zdaj pa gredo do robota same, lahko tudi večkrat na dan. Dvakrat do trikrat na dan, tiste z več mleka tudi štirikrat. Krave so različne, nekatere so se naučile prej, druge so potrebovale malo več časa,« je pojasnil mlajši od bratov. Krava pri molži dobi tudi priboljšek, če da kaj mleka. To ne pomeni, da ne poskusijo večkrat, nekatere tudi do dvajsetkrat na dan.
Vsako novo kravo je treba naučiti robotske molže. »Približno mesec, preden jo bomo začeli molsti, damo kravo med druge in jo začnemo počasi navajati na robotsko molžo. Enkrat na dan jo peljemo skozi proces, robot opravi vse gibe. Tudi priboljšek dobi,« je proces privajanja mladih krav na robotsko molžo opisal Gašper.
Izključno seneno mleko
Štirideset hektarjev travnikov ni vedno dovolj, da bi nahranili vse krave. »Za molznice imamo načeloma dovolj sena doma, a smo odvisni tudi od vremena. Lani je bilo zelo sušno, zato smo morali seno dokupiti,« je povedal Gašper Napotnik. Seno in paša sta sicer dobra za krave. Imajo manj zdravstvenih težav, še posebej presnovnih.
Seno imajo shranjeno v sodobnem seniku, ki so ga postavili, še preden so zgradili hlev. Seno se suši predvsem s pomočjo sonca, v bolj hladnih letih, kot je letošnje, na pomoč priskočijo tudi toplotne črpalke in razvlaževalnik zraka. »Pri takšni količini sena moramo biti previdni, občasno je treba seno malo predevati, včasih tudi ročno. Sicer imamo termokamero, s katero lahko nadzorujemo temperaturo sena,« sta pojasnila brata Napotnik. Vsak senik je že tradicionalno tudi vir zabave in kljub svoji tehnološki dovršenosti senik pri Napotnikih ni nič drugačen. Blizu roba je ravno s tem namenom večji kup sena, da lahko otroci, ko pridejo na obisk, vanj tudi skačejo.
Vse te naprave, ki jih na kmetiji Napotnik uporabljajo, dodatno pripomorejo k višji ceni takšnega kmetovanja. Pridelava senenega mleka je namreč dražja od klasične, stroške dvigne že velika poraba električne energije, ki je potrebna za sušenje sena v seniku.
Sodoben hlev pomeni udobje
Hlev je največji razlog, da je kravam na kmetiji Napotnik res udobno. V njem ni nikoli prevroče, veliki ventilatorji se prižgejo že pri 13 stopinjah, v hlevu se nikoli ne ogreje nad 23 stopinj. Je tudi dovolj visok, z odprtimi stranicami, kar omogoča pretok zraka in prijetno temperaturo. Ventilatorji vplivajo tudi na to, kje krave ležijo. Imajo namreč popolno svobodo znotraj hleva in se lahko same odločijo, kje bodo. Poleti tako ležijo v sredini, neposredno pod ventilatorji, da jim ni vroče, pozimi bliže steni.
Tla hleva, kjer krave preživijo največ časa, so kompostna. »Najprej nasteljemo 20 centimetrov sekancev, ki jih vsak dan dvakrat premešamo s kravjim blatom. Nato po potrebi dodatno nasteljemo, pozimi je treba več, poleti manj. Odvisno je od vlage, temperature in vremena,« je pojasnil Gašper Napotnik. Skrb za udobje je povezana tudi s higieno. »Krava mora biti čista,« pravi Gašper. Zato redno spremljajo stanje krav in po potrebi v hlev dodajajo sekance. Ko je poln, kompost iz hleva odstranijo in ga še pol leta pustijo, da se predela. Potem ga odpeljejo na travnik, kjer ga raztrosijo. Tu se pokaže še ena prednost kompostnih tal, saj niso prijazna le do krav, ampak tudi do sosedov. Kompost je še posebej v primerjavi z gnojnico precej bolj prijetnega vonja.
V hlevu imajo krave na voljo tudi krtačo, s katero lahko same skrbijo za svojo higieno, prav pride tudi v času, ko menjajo dlako, saj jim pomaga odstraniti staro. »Takrat nastane oblak dlake,« je povedal Gašper.
Hlev še ni popolnoma dokončan, a bo kmalu, v bližnji prihodnosti. Napotnikovi načrtujejo tudi, da bodo kravam omogočili prost izhod iz hleva, a se za zdaj še ne mudi. Poleti, ko je topleje, se krave tako ali tako raje zadržujejo v hlevu.
