Izkušenj iz zaključenega projekta prenove Posočja ne primanjkuje, na morebitne potrese pa bi se lahko dobro pripravili s sprejetjem zakona na podlagi resolucije o krepitvi potresne varnosti, v katerem bi bile osnovne usmeritve za zagotovitev pripravljenosti na potrese in postopno izvajanje preventivnih ukrepov, zakon bi bil tudi podlaga za ustanovitev državnega tehničnega urada za protipotresne preventivne aktivnosti pri Agenciji RS za okolje.
Lepe fasade, slabe konstrukcije
Na nedavnem strokovnem posvetu je predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec izrazil obžalovanje, da ni zakonsko določeno, da bi morali hkrati z energetsko sanacijo stavb opraviti protipotresno sanacijo – to naj bi se sicer upoštevalo pri javnih stavbah in javnih stanovanjih, ne pa tudi pri zasebnih investicijah. Imamo lepe fasade, znotraj pa slabe konstrukcije, je dejal in opozoril, naj se napake ne ponavljajo pri nameščanju sončnih elektrarn. Remec je pozdravil dejstvo, da ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja omenjeno resolucijo, a je ob tem opozoril, da resolucija v nasprotju z zakonom nima zagotovljenih finančnih virov za izvedbo. Da je edini možni ukrep za preprečitev človeških žrtev in velike gmotne škode protipotresna gradnja, je dejal tudi predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS Andrej Pogačnik.
Stavbni fond
Marta Skubic z ministrstva za naravne vire in prostor je dejala, da je sistem prvega odziva po potresu v okviru sistema za zaščito in reševanje kakovosten, manj pa je dejavnosti za utrditev stavbnega fonda, ki je razmeroma star. Ni registra o prenovah stavb, iz katerega bi bilo razvidno, kakšni posegi so se zgodili, ni podatkov o konstrukcijah in materialih, je opozorila in se zavzela za tovrstni pregled vsaj javnih stavb.
Stavbni fond v državi bi bilo smiselno vsaj v naslednjih 30 letih prenoviti, je dodala in navedla ocene, da je potresno ogroženih stavb ali delov stavb od šest do 14 odstotkov, vrednost fonda stavb, ki so v razredu nedopustnega tveganja, pa je od 6,4 do 13,4 milijarde evrov.
Potresno odporna gradnja
Ljubljano je rušilni potres prizadel leta 1895, Posočje pa v letih 1998 in 2004. Če bi se ljubljanski zgodil leta 2020, bi bilo po ocenah poškodovanih od 42 tisoč do 102 tisoč stavb. Ekonomska škoda (brez škode na infrastrukturi) bi po oceni iz leta 2019 znašala od 2,5 do 16,6 milijarde evrov. Po Pogačnikovih besedah v ogroženih stavbah živi od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi.
Po rušilnem potresu v Turčiji in Siriji se je za protipotresno gradnjo izrekel tudi direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. »Potres moramo pričakovati. Tudi močnega, a ne s tako magnitudo, kakršno je imel potres na meji med Turčijo in Sirijo. Potresi, ki jih pričakujemo, so takšne magnitude in intenzitete, da jih lahko obvladujemo s potresno odporno gradnjo. Upoštevanje gradbenih standardov je v primeru pri nas pričakovanih potresov ključno,« je povedal.
Akcijski programi
Resoluciji, katere osnutek je šel prek javne obravnave, trenutno pa se zaključuje usklajevanje z nekaterimi drugimi resorji in bo predvidoma kmalu nared za sprejem, bodo sledili še posamezni akcijski programi.
