Pri sečnji v gozdu še vedno preveč smrti in težko poškodovanih
Delo v gozdu še vedno sodi med najnevarnejša opravila. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije naj bi se lani pri delu v gozdu pripetilo 37 nesreč, od tega štiri smrtne. Na Zavodu priznavajo, da podatki niso celovit pregled nesreč, saj statistiko vodijo na podlagi objav v medijih oz. na podlagi podatkov, ki jih delavci zavoda pridobijo na terenu. Največ nesreč se je zgodilo pri sečnji, najstarejši poškodovani jih je štel 77, najmlajši zgolj 26 let.
Lani naj bi se v zasebnih gozdovih pripetilo vsaj 37 nesreč, glede na značaj poškodbe: štiri smrtne, 28 težjih in vsaj pet lažjih poškodb. Pri slednjih je evidenca najmanj zanesljiva, saj večina lažjih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih. Statistika je na prvi pogled spodbudna, saj sledi zmanjšanemu številu nezgod pri delu s smrtnim izidom.
Lani manj smrti zaradi manj del v gozdovih
Namreč v letu 2021 je bilo šest smrtnih nezgod, leto kasneje 11, pred dvema letoma kar 17, lani torej štiri. "Kljub temu da je število smrtih nezgod pri delu v gozdu v letu 2024 drastično padlo, je vsaka smrt preveč. Predvidevamo pa, da je zmanjšanje števila nezgod s smrtnim izidom posledica neugodnih odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov, preusmeritev gospodinjstev na druge vire energije za ogrevanje, opuščanje dela v gozdu mlajših generacij."
Tudi Matej Večerič iz Podlehnika, ki se ukvarja s spravilom in prevozom lesa, opaža, da se je povpraševanje po lesu zmanjšalo, prav tako potrebe po gozdarskih storitvah. "Skladišča so polna lesa zaradi preteklih sečenj, ki so bile posledica neurij. Obenem pa so polna zaradi skromnejšega povpraševanja po drveh, tudi zaradi ukrepov vlade, ki vztraja na sončnih elektrarnah. Ne vem, ali je to prava odločitev, saj se sečnja mora izvajati, prav pa bi bilo, da les ostane na domačih tleh."
Starostniki niso kos fizično zahtevnemu delu
Večini nesreč je po oceni gozdarskih strokovnjakov botrovalo podcenjevanje nevarnosti dela v gozdu, neuporaba osebne varovalne opreme za delo, nestrokovni pristop pri izvajanju sečnje ter spravila, torej nepoznavanje tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki dela izvajajo (starost). Največ poškodovancev, to je devet, je bilo starih med 60 in 70 let. Temu je sledila starostna skupina od 40 do 50 let z osmimi poškodovanci. Najstarejši ponesrečenec je bil star 77 let, najmlajši 26 let, pri nesrečah s smrtnim izidom najstarejši 72 in najmlajši 50 let.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
