Predstavniki različnih institucij so na četrtkovi mednarodni konferenci Agencije za varnost prometa (AVP) in Zavoda Vozim predstavili izzive naraščajoče uporabe e-skirojev v Sloveniji in EU, naraščajoč trend poškodb, pa tudi primere dobrih praks in predloge rešitev za izboljšanje prometne varnosti voznikov e-skirojev in drugih udeležencev prometa.
Doslej 430 nesreč in dve smrtni žrtvi
V. d. direktorice AVP Simona Felser je pojasnila, da vse bolj razširjeni e-skiroji glede na podatke ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Vse več je prometnih nesreč, najpogostejši povzročitelji pa so vozniki e-skirojev sami.
Policija je po njenih besedah statistiko nesreč začela beležiti septembra 2019. Od takrat do začetka letošnjega aprila so zabeležili več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. V letu 2021 so bili vozniki e-skirojev odgovorni za 61 odstotkov nesreč, v letu 2022 pa za 66 odstotkov, je dejala Felser.
Lani sta v prometnih nesrečah z e-skirojem umrla dva voznika, oba sta bila v nesreči edina udeleženca, nobeden od njiju ni imel zaščitne čelade. Strmo narašča tudi število hudo in lažje poškodovanih.
Lani je policija ugotovila 727 prekrškov voznikov e-skirojev, med katerimi prevladujejo nepravilna stran ali smer vožnje in neprilagojena hitrost, pa tudi neuporaba čelade, neupoštevanje pravila o prednosti, neupoštevanje rdeče luči, uporaba mobitela in slušalk ter nepravilnosti na vozilu, je dejala.
Največ povzročiteljev nesreč je bilo starih med 18 in 44 let. "Zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev starih do 14 let, 15 povzročiteljev pa do 17 let," je opozorila.
Poškodbe voznikov e-skirojev podobne poškodbam kolesarjev in motoristov
Da se število nesreč voznikov e-skirojev veča, je potrdil tudi specialist travmatologije Uroš Tominc iz UKC Ljubljana. Njihovi podatki o nesrečah so številčnejši kot statistika policije, saj vsaka nesreča ni prijavljena, poškodovani pa se vseeno obrnejo po zdravniško pomoč.
Enakomerno rast števila prometnih nesreč s skiroji v UKC beležijo od leta 2018, od aprila 2022 pa podatke ločujejo na poškodbe voznikov skirojev in e-skirojev, zato lahko povedo, da se približno polovica voznikov poškoduje pri vožnji e-skiroja.
Kot je pojasnil, jih je bolj kot rast števila poškodb v zadnjih letih presenetila resnost poškodb. Pred pojavom obdobja e-skirojev je namreč resnost poškodb voznikov skirojev, večinoma je šlo za otroške igrače, sovpadala s poškodbami pešcev.
Poškodbe voznikov e-skirojev pa so podobne poškodbam kolesarjev in motoristov. Beležijo hude poškodbe glave s krvavitvijo v možganih, hude poškodbe obraznih kosti, zlome lobanjskih kosti, hude poškodbe zgornjih in spodnjih okončin, denimo zlome stegnenice, poškodbe pa lahko vodijo tudi v smrt.
V Sloveniji hitrost e-skirojev omejena na 25 km/h
Anamaria Hren iz AVP je spomnila, da e-skiroji v Sloveniji spadajo v kategorijo lahkih motornih vozil. Uporaba čelade pri vožnji z njimi je obvezna za mlajše od 18 let. E-skiroje lahko sicer vozijo starejši od 14 let, otroci od 12 do 14 leta pa s kolesarsko izkaznico.
Vozniki e-skirojev lahko vozijo po kolesarskih površinah. Kjer jih ni, pa morajo voziti ob desnem robu vozišča ceste v naselju, kjer je hitrost praviloma omejena na 50 km/h.
Obvezna oprema je prednji žaromet, zadnja pozicijska svetilka, bočni odsevniki in zvonec. Hitrost e-skirojev je v Sloveniji omejena na 25 km/h.
Elvis A. Herbaj s Policijske uprave Celje sicer ocenjuje, da bi lahko e-skiroje po zmogljivosti razdelili v tri kategorije - mini e-skiroje, cestne e-skiroje in vsestranske e-skiroje.
Prvi naj bi dosegali hitrosti do 20 kilometrov na uro (km/h), drugi do 45 km/h, zadnji pa več kot 45 km/h. Pri zadnji kategoriji bi sam predlagal uvedbo nove podkategorije vozniških dovoljenj, ki bi bila primerljiva pogojem za vožnjo motornih koles kategorije A1.
AVP predlaga dvig minimalne starosti in obvezno čelado za vse
AVP po besedah Hrenove predlaga uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti za voznike e-skirojev. Prav tako predlagajo uvedbo evidence e-skirojev, obvezno vgradnjo smernikov in možnost odvzema tehnično neustreznega električnega skiroja.
Predlagajo tudi obvezno uporabo zaščitne čelade za vse uporabnike, dvig minimalne starosti uporabnikov na 15 let in uvedbo obveznega usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z električnimi skiroji po vzoru kolesarskega izpita.
AVP predlaga tudi omejitev hitrosti e-skirojev s pomočjo beleženja geopoložaja, je dodala Felser.
Evropski svet za varnost prometa s priporočili vladam držav in EU
Podobne izzive uporabe e-skirojev zaznavajo sicer tudi drugje. Vse pogostejšo uporabo e-skirojev namreč po vsej EU spremljajo vse pogostejše poškodbe in smrti. Izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso ob tem pravi, da sam pojav e-skirojev sicer ni problem, a je ob tem treba zagotoviti varnost.
Vladam držav EU predlagajo, naj uporabo e-skirojev omejijo na uporabnike, stare vsaj 16 let, uvedejo obveznost čelad, prepovejo uporabo enega skiroja več kot enemu potniku naenkrat ter prepovejo tudi uporabo telefona med vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola in drog.
Evropski uniji pa svet med drugim predlaga, naj sprejme obveznost tovarniške omejitve največje hitrosti e-skirojev na 20 kilometrov na uro, omejitev moči na 250 vatov ter neodvisne prednje in zadnje zavore.
