Rodil se je 13. septembra 1933 v Ljubljani. Že od ranega otroštva ju je skupaj s starejšim bratom Vladom Goriškom vezala strast do smučarskih skokov. Janez Gorišek se je pri osmih letih začel ukvarjati s smučarskimi skoki, kar nekaj let je bil državni reprezentant, njegov največji uspeh pa je bil dvakratni naslov študentskega svetovnega prvaka.
Že v mladostniških letih se je podal na pot projektanta, leta 1961 pa je pridobil naziv diplomiranega inženirja gradbeništva. Njegova poklicna pot ga je vodila po vsem svetu, od Skopja, kjer je sodeloval pri popotresni prenovi, do Bengazija v Libiji, kjer so obnavljali porušeno mesto Barča. Leta 1969 sta skupaj z bratom sodelovala pri gradnji največje letalnice na svetu. Z njo sta Vlado in Janez Gorišek uveljavila novo smučarsko disciplino, torej smučarske polete, ki jo je leta 1971 priznala tudi Mednarodna smučarska zveza (Fis). Letalnica je tako ponesla sloves Planice v svet. Gledalci pod Poncami so že na otvoritveni tekmi videli pet svetovnih rekordov. Zadnjega, 165 metrov, je dosegel Nemec Manfred Wolf. V treh dneh tekmovanja se je zbralo 90.000 gledalcev. Tudi Janezov osebni rekord 105 metrov je iz domače Planice.
Gorišek se je vedno čustveno spominjal začetkov poletov pod Poncami. Prvi polet na letalnici je 6. marca 1969 opravil Miro Oman, 21. marca pa so na njej izpeljali prvo uradno tekmovanje. Do zdaj je v Planici »padlo« 28 svetovnih rekordov. »Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu, prve tekme pa nisem zamudil. Težko je povedati, kakšni občutki so to,« je takrat ganjeno dejal Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznal, da ga povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu kot tudi ob spominih nanj. »Lažje je bilo do zdaj postavljati rekorde, kot jih bo v prihodnje,« je menil Gorišek in se ob tem kot zanimivosti spomnil tudi na Josipa Broza - Tita, ki je bil po njegovih besedah velik ljubitelj Planice: »Tito je imel zelo rad Planico, zanj je bila Planica čast. Bil je dober poznavalec skokov in znal je predvideti dolžine poletov.«
Za izgradnjo planiške letalnice je Gorišek leta 1968 skupaj z bratom prejel tudi Bloudkovo nagrado. Zasnovala sta tudi olimpijski skakalni center na Malem polju (na planini Igman) nad Sarajevom za XIV. olimpijske zimske igre, pozneje sta sodelovala tudi pri rekonstrukciji drugih skakalnic in letalnic doma in drugod po Evropi. Na napravah, ki sta jih projektirala oziroma rekonstruirala, je zabeleženih kar 78,3 odstotka vseh svetovnih rekordov.
Pozneje se je Janezu Gorišku po bratovi smrti pri projektiranju pridružil sin Sebastjan Gorišek, ki gre po očetovih stopinjah. Tudi magična meja 250 metrov, ki jo je prvi dosegel slovenski šampion Peter Prevc, je »padla« na njuni letalnici v Vikersundu. Leta 1969, ko je bila zgrajena letalnica bratov Gorišek, je bil svetovni rekord presežen kar štirikrat.
Po letu 1985 so svetovne rekorde dosegali zgolj v Planici vse do leta 2011, ko je Janez Gorišek s sinom Sebastjanom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu in je ta prevzela primat. Leta 2013 se je nato začela še prenova letalnice bratov Gorišek, ki so jo končali do finala sezone 2014/15. Omogoča polete čez 250 metrov.
Gorišek je za svoje delo prejel ogromno priznanj, odlikovanj in nagrad, bil je tudi častni član Fisovega odbora za razvoj smučarskih skokov. Leta 2016 je od takratnega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel srebrni red za zasluge. Gorišek je ob prejemu odlikovanja dejal: »Dvainosemdeset let imam, od tega sem jih 70 posvetil skokom. Nenehno sem ustvarjal in to mi je dajalo moč za delo. Moja želja je vedno bila, da smo Slovenci nekje prvi. Smučarski poleti to so in za nami je ekipa fantov, ki bo delo nadaljevala.«
Leta 2021 je zavod Sloski izdal knjigo z naslovom Brata Gorišek – vizionarja smučarskih poletov, ki jo je pripravil Rajko Šugman. Gorišek je takrat dejal: »Knjiga govori praktično o vsem. To je presek dolgoletnega dela mene, brata in vseh sodelavcev. Za mene ima knjiga spominsko vrednost, Planica si zasluži to knjigo za ljudi, ki so jo gradili. Knjiga je del planiškega boja za rekorde in dokaz, kje se Slovenci lahko pokažemo pred svetom, da nekaj veljamo. To ni tako preprosto. To smo dokazali v Planici in to nadaljujemo. V poletih smo še vedno vodilni na svetu in za majhen narod to res veliko pomeni.«
