V Sloveniji vse bolj prevladuje občutek, da je korupcije vedno več. Naša država je namreč na indeksu zaznave korupcije za leto 2022, ki ga objavlja mednarodna organizacija Transparency International, dosegla najnižje število točk v zadnjih devetih letih. Na svetovni lestvici je Slovenija izenačena s Češko, Gruzijo in Italijo. Po tem kriteriju je pri nas korupcije več kot v Španiji, na Portugalskem, v Latviji, Izraelu, Kostariki in celo nekaterih afriških državah.
Ključni državni organ, ki bi moral skrbeti za njeno odkrivanje in pregon, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Tej poseben zakon zagotavlja razmeroma široka pooblastila in neodvisnost pred političnimi vplivi. Njene vodilne za petletni mandat imenuje vsakokratni predsednik republike.
Toda ta institucija je očitno v zadnjih letih izgubila velik del zaupanja, ki ga je nekoč uživala. Medtem ko se ljudem zdi, da je korupcije v Sloveniji vse več, na KPK prihaja rekordno nizko število prijav. Lani jih je bilo namreč le 696. To je več kot pol manj kot recimo leta 2014, ko jo je še vodil Goran Klemenčič. Takrat so jih na komisiji našteli skoraj 1500, pri čemer je bila ocena prisotnosti korupcije v družbi enaka kot danes. Tudi tedaj je imela Slovenija na indeksu zaznave isto, torej zelo nizko število točk. Kaj se je torej zgodilo s KPK?
Prijav pol manj kot pred desetletjem, ljudi pa več
Statistika za zadnjih deset let nakazuje skrb vzbujajoč trend. Na eni strani se je število zaposlenih na KPK v tem času povečalo. Še leta 2009, ko jo je vodil Drago Kos, je bilo na komisiji zaposlenih 24 ljudi. V poznejših letih je KPK dobivala tako nove naloge kot zaposlene. Danes se njihovo število približuje 40.
Na drugi strani se je njena storilnost v zadnjih letih močno zmanjšala po večini kriterijev. Leta 2021, ko jo je vodil že Robert Šumi, nekdanji kriminalist in visoki uslužbenec policije, je rešila več kot pol manj prijav kot leta 2015. Uvedla je kar štirikrat manj prekrškovnih postopkov. Bolje kot v prejšnjih letih ji gre le po številu naznanil kaznivih dejanj, ki jih je naznanila policiji in tožilstvu, in zadev, ki jih je odstopila drugim organom. Na KPK sicer poudarjajo, da so lani znova zaznali povečanje števila prejetih prijav – dobili so jih 62 več kot leta 2021, ko je bilo število prijav rekordno nizko.
Tudi odmevnejše primere, ki imajo pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja v delo KPK, je v tem mandatu mogoče prišteti na prste ene roke. Za največje dosežke komisije lahko štejemo ugotovitve nezakonitega delovanja nekdanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec pri njenih izletih v Izolo in na Kras (to zadevo so prvi razkrili mediji), ugotovitve sistemskih korupcijskih tveganj pri razdeljevanju denarja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), kar je pripeljalo do odstopa vodstva, enaka tveganja pa je KPK ugotovila v analizi zaposlovanj funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, v času menjav vlad.
Kljub temu so na KPK prepričani, da so v treh letih Šumijevega mandata storili veliko. »Vsi kazalci kažejo, da komisijo ponovno postavljamo na noge. Profesionaliziramo jo tako znotraj kot navzven. Ohranjamo objektivnost pri obravnavi vseh, ne glede na politično pripadnost ali položaj, pri čemer z učinkovito preventivo in nadzorom krepimo pravno državo, odgovornost in preprečevanje korupcije. To je popotnica za dobre stvari v slovenski družbi,« zatrujejo na KPK. S tem so prst odgovornosti za sedanje stanje usmerili v nekdanje vodstvo z Borisom Štefanecem na čelu.
Vzpon in zaton KPK
Še pred desetimi leti se je KPK lotevala nekaterih najvplivnejših posameznikov v državi. Lotila se je imetja prvakov političnih strank. Pri takratnem premierju Janezu Janši je odkrila 210 tisoč evrov nepojasnjenega premoženja, med drugim za 33.000 evrov pologov na bančni račun in 46.000 evrov gotovine za nakup avtomobila volvo. Pri Zoranu Jankoviću je KPK ugotovila obstoj korupcijskih tveganj zaradi poslovanja z družbo Grep, ki je gradila športni park Stožice.
Njihove preiskave in mnenja so leta 2011 pripeljali do odstopa tedanje notranje ministrice Katarine Kresal zaradi spornega najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), leto dni pozneje pa še Simone Dimic, vodje kabineta premierja Boruta Pahorja, zaradi Vegradove obnove njene hiše v Murglah. V postopkih KPK so se znašli tudi nekdanja župana Maribora in Kopra, Franc Kangler (Farmadent) in Boris Popovič (premoženje), ter nekdanji prvak Državljanske liste Gregor Virant (brezplačne letalske vozovnice) in drugi.
Temno luč na to obdobje meče dejstvo, da so nekatere najodmevnejše zadeve pozneje padle na sodišču. Vrhovno sodišče je leta 2015 zaradi kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic odpravilo poročilo o Janši. Enako se je zgodilo s poročilom o Jankoviću, pri katerem je KPK postopek pozneje ponovila in prišla do zelo podobnih ugotovitev.
Slabo vodenje, notranji spori, odhodi ljudi ...
Ko je vodenje KPK leta 2014 prevzel Štefanec, pred tem širši javnosti neznani odvetnik iz Murske Sobote, se je sprva še lotevala odmevnejših primerov. Preiskovala je sporne svetovalne storitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, in milijonsko premoženje nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Stanka Setnikar Cankar in Samo Bobek pa sta po objavi avtorskih honorarjev na spletni strani komisije leta 2015 ostala brez ministrske oziroma rektorske funkcije. Po medijskih razkritjih so se na KPK lotili tudi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost.
Toda že kmalu zatem se je komisija začela sesuvati sama vase zaradi slabega vodenja in notranjih razprtij, ki so povzročile zmanjšanje zaupanja javnosti. V letu 2017 je najbolj odmeval odstop namestnice predsednika Alme Sedlar zaradi »sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije, šikaniranja, degradacije in diskriminacije«. Leto dni pozneje je urad informacijske pooblaščenke ugotovil, da so na KPK nezakonito zbirali osebne podatke o fizičnih osebah.
O tem, kako nizko je takrat padla KPK, kaže tudi osip kadrov. Ko je Štefanec leta 2014 prevzel njeno vodenje, je bilo tam zaposlenih 41 ljudi. Leta 2017 je na komisiji delalo že 45 ljudi, ko se je leta 2020 končal mandat Štefaneca, pa le še 34.
»Smo najhitrejši med vsemi organi«
Kje je KPK danes? »Določenih rezultatov ne moremo pokazati čez noč, zlasti pri preventivi,« priznavajo na KPK. »Smo pa v okviru izvajanja nadzora vsekakor hitrejši od vseh drugih organov, kot so policija, sodišča, tožilstvo. Vendar ker ne obstajajo prave sankcije, če na primer nekdo laže, neupravičeno vpliva na koga, koga privilegira itd. ter ostaja na funkciji, pri čemer je prevzemanje odgovornosti v naši družbi še vedno bolj izjema kot pravilo, je žal ta razkorak med teorijo (predpisi) in prakso v Sloveniji še vedno precejšen,« so poudarili.
Po njihovem mnenju manjše število prejetih prijav v letu 2021 v primerjavi z letom prej »ni niti odraz večje skladnosti ravnanj uradnih oseb niti ne pomeni manjšega zaupanja v naše delo«. »Število prejetih prijav je zgolj orientacijsko, saj je tudi usmeritev oziroma vodilo senata komisije na kakovosti dela zaposlenih in obravnave prijav, in ne na kvantiteti. Pravi pokazatelj je naša prisotnost v družbi, s čimer prispevamo h krepitvi integritete in odgovornosti uradnih oseb, zmanjšanju korupcijskih tveganj in nasprotja interesov ter povečanju transparentnosti delovanja javnega sektorja,« menijo na KPK.
Med dosežki v tem mandatu tako izpostavljajo še nova sistemska pojasnila za vse institute, razen za integriteto, ki ga načrtujejo za letos, pozive vladi k nujni prenovi zakonodaje in določitvi sankcij, recimo pri kršitvah integritete, digitaliziran katalog obveznosti funkcionarjev, posodobitev strojne opreme in nadgradnjo informacijskih sistemov, ki bo omogočila učinkovitejši nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev, usposabljanja ...
