Ketamin je dandanes najbolj uporabljen anestetik v veterini in spada med osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije. Občasno se v medicini uporablja kot sredstvo za splošno anestezijo, njegove učinke pri zdravljenju depresij, bipolarne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in še česa pa še preučujejo. Poleg pogoste uporabe v veterini in medicini je ketamin razširjen tudi kot rekreativna droga, ki se na črnem trgu dobi v obliki belega prahu ali tekočine.
Ketamin je bil že precej razširjen v 90. letih, ko so ga rejverji, ki so se vračali iz Goe v Indiji, tam lahko kupili legalno in poceni ter ga raznesli po Evropi. Potem ko so ga v Indiji umestili na seznam prepovedanih drog, je sledil zaton. Proizvodnja se je preselila na Kitajsko in uporaba ter dostopnost ketamina sta doživeli nov razcvet, ko se je z berlinske scene začel počasi širiti po evropskem prostoru. K njegovi popularizaciji so prispevali vse večja dostopnost, odmevnost raziskav o ketaminu kot zdravilu za zdravljenje depresije in tudi sami učinki disociacije, ki zadovoljijo uporabnike, ki iščejo nova spremenjena stanja zavesti, saj so ta precej drugačna od tistih, ki jih povzročajo že dlje časa uveljavljene droge, pojasnjujejo v združenju DrogArt.
Ketamin sicer ne povzroča fizične odvisnosti, povzroča pa zelo močno psihično odvisnost, ki se je je izjemno težko rešiti.
Ni na seznamu prepovedanih drog
»Nenavadni učinki razdruževanja uma in telesa, distorzije vidnih, slušnih in časovnih zaznav, fizične anestezije in v nekaterih primerih tudi halucinacije se končajo dobro uro po zaužitju in posameznika vrnejo v trezno stanje. Marsikdo se po uporabi lahko nekaj dni počuti celo bolje, kar je v primerjavi s stimulativnimi drogami ali alkoholom nekaj popolnoma novega,« pojasnjujejo v DrogArtu.
V Sloveniji je ketamin uvrščen na poseben seznam psihoaktivnih substanc, ki se uporabljajo v veterini in medicini. To pomeni, da ni vržen v isti koš z ostalimi psihoaktivnimi substancami (kot recimo MDMA, kokain …). Ni ga na seznamu prepovedanih drog.
Stranski učinki so slabost, izguba nadzora nad telesom, povišanje ali znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa. Pri dolgotrajni uporabi se pojavijo motnje v kratkoročnem spominu, uhajanje urina, poškodbe ledvic in mehurja ter bolečine ob odvajanju vode. Poškodbe mehurja so lahko tako hude, da ga je treba presaditi. Ob redni uporabi lahko ketamin povzroči močno psihično zasvojenost.
»Ob trenutni ketaminski renesansi, ki se dogaja v najrazličnejših kontekstih uporabe drog, je treba opozoriti, da uporaba ketamina nosi tudi nekatera tveganja, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Ravno vidik, da po uporabi nisi spran in da se nekateri lahko celo počutijo bolje, je past, ki pri nekaterih lahko vodi v pogostejšo uporabo, torej v večje količine, ki vodijo v večanje tolerance. In potencial za nastanek zasvojenosti je tu,« opozarjajo v DrogArtu. Druga očem skrita težava uporabe ketamina pa so posledice, ki jih pušča na sečilih.
Izkušnja uporabnika
Za Novice Svet24 je spregovoril eden od rekreativnih uživalcev, ki ima izkušnje tudi z bolj tradicionalnimi mamili. Zakaj torej ketamin?
»Ker lahko v manjših dozah deluje skorajda kot amfetamin, to je poživljajoče, v večjih pa kot psihedelik – še posebej je to pripravno, če nočeš dejanskega tripa, recimo na LSD-ju, ki se včasih lahko razvleče tudi na utrujajočih deset ur. Pri ketaminu bo psihedelična izkušnja ravno tako intenzivna, sicer precej drugačna, a bo trajala dobre pol do tri četrt ure.«
»V največjih dozah pa … se oseba povsem odklopi od tega sveta, pade v tako imenovani k-hole, ni zmožna premikati se, zato je več kot priporočljivo, da to počne v varnem okolju. Uporabniki so poročali recimo tudi o zunajtelesnih izkušnjah – jaz, po drugi strani, sem samo haluciniral, da sem daleč od prostorov, kjer sem v tem stanju dejansko bil.«
Pri obvladovanju uporabe ketamina ti lahko pomagajo v svetovalnici DrogArt. Pokliči na 041 730 800 ali jim piši na svetovanje@drogart.org.
»Slišal sem sicer, da, tako kot ogromno drugih, trenutno prepovedanih substanc, postaja zelo popularna pri zdravljenju depresij in drugih psihičnih bolezni, a kot uporabnik si vsekakor ne želim, da, tako kot marsikaj v kapitalističnem realizmu, ki ga živimo, postane zgolj še eno sredstvo s točno določenim namenom – zdraviti simptome, ki jih ta ista družba sama proizvaja.«
