Sosedje Avstrijci obeležujejo 18 praznikov, ki imajo večinoma krščanski podton, v letu 2023 pa bodo zaradi praznikov z dela odsotni 13 dni. Na Hrvaškem obeležujejo 13 praznikov in po koledarju devet dela prostih dni. Italijani bodo ob 14 praznikih doma 10 dni, Madžari dva dni manj. V Sloveniji imamo 13 državnih praznikov oziroma 15 prazničnih dni, od katerih je devet dela prostih, ter šest tako imenovanih drugih dela prostih dni, kamor uvrščamo predvsem cerkvene praznike. Leta 2019 je bilo dela prostih dni kar 12, lani zgolj šest, letos osem, prihodnje leto pa 11. Dodaten pogled na koledar razkrije, da smo v to leto stopili s petka na soboto in sta bila prvi in drugi januar med vikendom, medtem ko nas bo že začetek leta 2023 razveselil in nagradil s podaljšanim koncem tedna. Dobitno kombinacijo bodo zadeli tudi tisti zaposleni, ki si bodo lahko dopust na koledar zapisali 28. aprila. Namreč 27. april, ko obeležujemo praznik dneva boja proti okupatorju, je v četrtek, po petku in vikendu pa sledi dvodnevni praznik dela, kar pomeni, da bo lahko zaposleni z enim dnevom dopusta z dela odsoten skupaj šest dni, osnovnošolci pa bodo pouka prosti že v sredo, 26. aprila. Novoletne šolske počitnice se po šolskem koledarju zaključijo 2. januarja. Zimske bodo za učence iz Podravja, jugovzhodne Slovenije, koroške, savinjske, pomurske in posavske statistične regije že januarja, in sicer so razpete med 30. januarjem in 3. februarjem, za preostale učence teden dni kasneje. Prvomajske počitnice bodo za vse učence predvidoma med 26. aprilom in 2. majem, zadnji šolski dan pa bo v petek, 23. junija.
Dvodnevni prazniki prej izjema kot pravilo
Nameni praznikov se od vsake države razlikujejo, tako imamo v Sloveniji Prešernov dan, dan, ko se poklonimo največjemu slovenskemu pesniku ter kulturi, dan reformacije, ki je verski praznik, obenem pa pomemben praznik za slovensko kulturo in jezik, in je dela prost dan še v določenih zveznih državah v Nemčiji in Čilu. Prav tako je pri nas dela prost dan 2. januar (razen štirih let od 2013 do 2016 zaradi domnevnega varčevanja). Slednji je za večino delovni dan, poleg Slovenije imajo tak podaljšek novega leta le še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Škotskem. V primerjavi s Slovenijo pa imajo skoraj po vsej stari celini ljudje prost 6. januar, na svete tri kralje, ki bodo na petek. Ob tem smo med redkimi izjemami, ki praznik dela 1. maj obelodanimo še z drugim majem. Poleg Slovenije je 2. maj podaljšek praznika dela tudi v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Pri dvodnevnem obeleževanju praznika vztrajajo sindikati. Po njihovih pojasnilih je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem večinoma umiri v velikonočnem času. Poleg tega poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce.