Neposredna plačila na ravni EU predstavljajo povprečno 30 odstotkov prihodka iz kmetijstva. Z njimi je kmetom omogočen stalen dohodek, ki naj bi spodbujal kmetovanje ter zagotavljal dolgotrajno preživetje kmetovalcev, saj naj bi subvencije blažile negativne posledice nihanja cen ali izpada pridelka. Sistem neposrednih plačil vsebuje različna plačila. Osnovno plačilo kmetje prejmejo na podlagi števila hektarov obdelanih kmetijskih zemljišč, znesek podpore pa ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. Osnovno plačilo dopolnjujejo tudi druge podpore: plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in podpora, vezana na proizvodnjo. Sloveniji je bilo za neposredna plačila v okviru Skupne kmetijske politike za obdobje od leta 2015 do 2020 namenjenih 814,5 milijona evrov. Tudi v naslednjem obdobju Skupne kmetijske politike bodo neposredna plačila njen bistven del, saj je za pameten in odporen kmetijski sektor treba podpreti dohodke kmetov, menijo na kmetijskem ministrstvu, vendar bo obseg denarja kljub temu skromnejši.
Največ denarja največjim
Izplačila OMD v letu 2021; pet največjih prejemnikov
Go-Ko - 66.899 €
PP Agro - 37.555 €
Pašna skupnost Velika planina- 21.998 €
Jože Stariha - 21.429 €
Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja - 20.437 €
Skupaj - 168.318 €
Število kmetij v Sloveniji se že leta zmanjšuje. V 20 letih, torej od leta 2000 do 2020, se je število kmetij znižalo za petino, tako je pred dvema letoma v kmetijstvu vztrajalo 67.927 kmetij. Pričakovati je, da se bo to število še zniževalo, velikost kmetij pa bo rasla. Takšen trend napovedujejo tudi podatki statističnega urada. Statistiki so ugotovili, da kmetija povprečno kmetuje na sedmih hektarjih površin, kar je za 1,4 hektarja več kot pred 20 leti, in redi šest glav (velike) živine. Od okrog 68 tisoč kmetij oziroma gospodarstev, v to število so vključena tudi podjetja, je zbirno vlogo za dodelitev tako imenovanih subvencij letos oddalo 54.500 kmetij in podjetij.
Za neposredna plačila (osnovna plačila in zelena komponenta) bo država namenila 111,76 milijona evrov, kar povprečno pomeni 2050 evrov na kmetijo ali tri minimalne neto plače, na drugi strani pa je lani štiri milijone evrov prejelo šest največjih prejemnikov PP Agro, Panvita, Jeruzalem Ormož Sat, Go-ko, Žipo Živinoreja in KG Lendava. Subvencije za leto 2022 bo agencija za kmetijske trge začela nakazovati na račune kmetov v drugi polovici januarja 2023, predvidoma vse do konca aprila 2023, ko bodo znani tudi največji prejemniki neposrednih plačil za leto 2022. Trenutno potekajo upravne kontrole in kontrole na kraju samem, so pojasnili na agenciji za kmetijske trge, a večjih sprememb glede na lani ni pričakovati, zato tudi subvencijskih milijonarjev med kmeti ne bo treba iskati. Kmetovanje na že tako lastniško razdrobljenih kmetijskih površinah dodatno otežuje razgibanost pokrajine. V območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD), torej območja, kjer je kmetijska pridelava otežena, je vključene 86,9 odstotka celotne površine Slovenije oziroma 76,2 odstotka kmetijske površine v uporabi. Za izplačila OMD za leto 2022 je skupno namenjenih približno 42,67 milijona evrov, enako kot lani. Agencija je za subvencijsko leto 2021 izplačala in izdala odločbe 46.810 kmetijam in podjetjem, povprečno izplačilo pa znaša 911 evrov. Pet največjih prejemnikov, med njimi sta ponovno Go-ko in PP Agro, je prejelo 168.320 evrov. Izplačila OMD za subvencijsko leto 2022 bo Agencija začela izplačevati v drugi polovici oktobra letos in bo predvidoma končala konec januarja 2023, ko bodo tudi znani največji prejemniki OMD.
V 12 letih PP Agro in PP do 31,4 milijona evrov
Seznam največjih prejemnikov ni presenečenje, saj višina subvencij sledi velikosti kmetije, podjetja. Osrednja dejavnost podjetja Go-Ko iz Stare Cerkve je govedoreja s prirejo mleka, lastniki podjetja pa so Farme Ihan. Na štirih lokacijah skrbijo za 1100 glav krav molznic in 1400 glav preostale goveje živine, na kmetijskih površinah pa Go-Ko zagotavlja dovolj osnovne krme za živali. V obdobju od vključno leta 2011 do vključno 2022 je podjetje na račun prejelo osem milijonov evrov kmetijskih subvencij, razkriva aplikacija za prikaz porabe javnega denarja. Kmetijsko gospodarstvo Lendava je največji tržni pridelovalec žit, ki poljščine prideluje na 2444 hektarjih. Od leta 2011 do leta 2022 mu je država nakazala za 19,7 milijona evrov subvencij. V enakem obdobju je podjetje PP Agro, ki spada pod okrilje Perutnine Ptuj in kmetuje na 3899 hektarjih ter skrbi za dobrih 200 krav molznic, prejelo 17,1 milijona evrov kmetijskih subvencij, Perutnina Ptuj pa 14,3 milijona evrov. Podjetje Žipo Lenart, katerega lastnik je KGS Krajnc, kmetuje na 837 hektarjih kmetijskih površin ter redi 1400 govejih pitancev. V 12 letih je prejelo za 11,6 milijona evrov subvencij. Podjetje Jeruzalem Ormož Sat je kmetijsko podjetje, ki združuje poljedelstvo in živinorejo. Obdeluje 1120 hektarjev zemlje, od leta 2003 pa vzreja tudi prašiče pitance, v obravnavanem obdobju jim je agencija nakazala 10,1 milijona evrov kmetijskih subvencij. Prekmurska družba Panvita je v letih 2011–2022 na račun prejela 30,1 milijona evrov. Kmetuje na 4200 hektarjih površin za proizvodnjo osnovnih poljščin: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za predelavo), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali seme) in oljnih buč ter tradicionalnih, strniščnih posevkov (ajda, proso). Kmetijske dejavnosti podjetja so tudi perutninarstvo, reja prašičev in vinogradništvo. Drugi večji prejemniki kmetijskih subvencij so vinogradniško podjetje Puklavec Family Wines (11,2 milijona evrov subvencij v 12 letih), Vina Koper s 7,7 milijona evrov prejetih subvencij, Evrosad in Kmetijstvo Črnci s po sedem milijonov evrov subvencijami v 12 letih.
