»Podnebne spremembe skupaj s človeško dejavnostjo danes močno vplivajo na morsko biodiverziteto, torej floro, favno in življenjska okolja. To se dobro pozna na izraziti prerazporeditvi vrst v morjih in oceanih, tudi Jadransko in njegov slovenski del nista izjemi. Smiselno je pričakovati, da bo tega z leti vse več, saj je bilo že doslej potrjenih veliko takih prišlekov,« pojasnjuje prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.
Višje kot so temperature, več jih je
»Širjenju južnih, toploljubnih vrst rib v severnejše predele pravimo tropikalizacija. Nekoliko je z višjimi temperaturami povezan tudi drug problem, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, to pa je bioinvazija. Gre za pojavljanje tujerodnih vrst v slovenskem morju, ki so bile v naše okolje vnesene zaradi pomorskega prometa, torej balastnih voda, balastnega sedimenta in obrasti na plovilih, akvaristike, gojenja morskih organizmov, sledenja plovilom in medcelinskih prekopov, kot je Sueški kanal. Doslej je bilo v našem morju potrjenih 56 vrst tujerodnih organizmov, število pa iz leto v leto še raste.«
Invazivne vrste povzročajo težave
Zakaj?»Z bioinvazijo pridejo v novo okolje vrste iz drugih biogeografskih provinc, ki so problem za samonikle domače vrste in jih lahko ogrožajo ali celo izpodrivajo, po drugi strani pa lahko povzročajo škodljive ekonomske posledice. Vendar to velja za invazivne tujerodne vrste, približno 90 odstotkov tujerodnih vrst pa je neškodljivih. Nekatere invazivne vrste najdemo danes v slovenskem morju domala povsod, na primer japonsko ostrigo na robu bibavičnega pasu. Tudi za tujerodno rebračo vrste Mnemiopsis leidyi, ki se poleti pojavlja v našem morju v velikem številu, poročajo, da je invazivna in povzroča težave v ribištvu. Raziskava o prehranjevalnih navadah te vrste v slovenskem morju pa je to tezo ovrgla.«
Skakavkam sledi morski pes mako
»Med vrstami rib, ki se z višjimi temperaturami poleti pojavljajo v našem morju, so tudi plenilke. Ena takih je na primer skakavka, ki že povzroča konkretno škodo ribištvu. Pleni razne vrste rib, še posebej ciplje, privošči pa si še druge ribe, med katerimi so mnoge pomembne tudi za ribiče. Hrvaški kolegi v znanstvenih medijih poročajo, da prihaja za skakavkami v Jadran tudi njihov plenilec, morski pes mako.«
V Jadranskem morju so že potrjene vrste rib, ki so lahko nevarne človeku. To velja predvsem za dve vrsti, za tropsko napihovalko vrste Lagocephalus sceleratus in za plamenko vrste Pterois miles. Obe sta zelo strupeni in nevarni za ljudi. Obe sta bili potrjeni v južnem delu Jadrana v nekaj primerih. Ker nista napadalni, je strah verjetno odveč.
Morski psi v slovenskem morju
Koliko vrst morskih psov živi v Jadranskem morju, tudi na severu? »V Jadranu je bilo doslej potrjenih 33 vrst morskih psov, v zadnjih dvajsetih letih je šest novih. V slovenskem delu Jadranskega morja jih je bilo doslej ugotovljenih 22, vendar se v njem redno pojavlja manj kot deset vrst. Gre za manjše morske pse, ki plenijo različne vrste morskih živali, predvsem glavonožce, polže in školjke, rake ter manjše ribe. Med manjšimi vrstami so to predvsem navadni in črnopikasti morski pes, morski pes trnež ter obe vrsti morskih mačk, od večjih pa navadna morska lisica in sinji morski pes. V našem morju se neredno, na vsakih nekaj let, pojavlja morski pes orjak, ki je največja sredozemska riba in drugi največji morski pes. Nobena od omenjenih vrst pa ni nevarna človeku, je pa človek zelo nevaren prav vsem.«
Potencialno nevarne tri vrste morskih volkov
V Jadranskem morju so se doslej že kdaj pojavile tudi potencialno nevarne vrste morskih psov. »Takšne so vse tri vrste morskih volkov. To so beli morski volk, že omenjeni mako in atlantski skušelovec. Po mojem mnenju je verjetneje, da za potencialno nevarnega upoštevamo le belega morskega volka. Vsi trije so se že kdaj pojavili v našem morju, zadnji od njih pa je bil leta 2015 atlantski skušelovec, ki je od vseh najredkejši.«
Skrbijo za naravno ravnovesje
Vendar je treba poudariti, da so morski psi za naravno ravnovesje v naravi in morske ekosisteme izredno pomembni in koristni. »Morski psi so ključni del morskih ekosistemov. Če so njihove populacije premajhne ali če povsem izginejo, se to pozna v ekosistemu. Če sem že prej omenjal skakavko in probleme, ki jih povzroča v ribištvu, je prav morski pes mako, ki v oceanih pleni predvsem skakavke, rešitev problema. Poleg tega so morski psi pomembni bioindikatorji, saj se v njihovi prehrani kopičijo razne snovi, ki so jih pridobili s plenom, ali pa na primer mikroplastika, ki danes postaja vse večji problem.«
Morski psi hitro izginjajo
Povsod po svetu morski psi hitro izginjajo. »Raziskovalci poročajo, da je število morskih psov na planetu v zadnjih petdesetih letih upadlo za več kot 70 odstotkov. Tudi v Sredozemlju se pozna ta trend, ki je bolj očiten v njegovem zahodnem delu. V Jadranskem morju zadovoljive ocene o tem ni. Glavni razlog za upadanje populacij morskih psov je prilov, torej kolateralna škoda pri lovu. Pogosto ribiči v mreže ulovijo slučajni ulov, kot so morske želve, morske ptice, delfini, ekonomsko nezanimive vrste rib in tudi morske pse. Poleg teh je velik del prilova orjaška množica raznih nevretenčarjev. Poleg tega nekatere vrste morskih psov lovijo, ker menijo, da je juha iz njihovih plavuti afrodiziak ali pomembno prehransko dopolnilo. Pomembni so tudi drugi razlogi ogrožanja, kot so uničevanje njihovega življenjskega okolja in onesnaževanje morja. Morski psi so dolgo živeče vrste, ki potrebujejo veliko časa, da spolno dozorijo, navadno pa imajo manj mladičev. Ko se na primer v ribiško mrežo zaplete samica vrste, ki je potrebovala tudi do dvajset let, da je spolno dozorela, je to velika škoda za ekosistem.«
