Takega prepričanja je doktor fizike, geolog in samostojni raziskovalec Jure Žalohar, ki je razvil novo fizikalno teorijo o napovedovanju potresov in jo poimenoval omega teorija.
Seizmologija kot veda o potresih je v 20. stoletju po njegovih besedah poskušala ta pojav napovedovati s tako imenovanimi prekurzorji, denimo z obnašanjem živali, deformacijami v regijah, spremembami hitrosti primarnih in sekundarnih seizmičnih valov in emisijami radona, a je bila le delno uspešna. Po letu 1950 so seizmologi posvečali študije več kot desetim najrazličnejšim pojavom, ki bi bili lahko vzrok potresov – Žalohar je vse navedel v svoji knjigi Omega teorija: nova fizika o potresih, vendar niso podali odgovora na vprašanje njihovega napovedovanja.
Leta 1997 je v reviji Science sicer izšel članek o tem, da potresov ni mogoče napovedati, vendar je stroka raziskovala dalje in razvila dve teoriji na tem področju, ki sta po Žaloharjevih besedah obenem vrhunska dosežka znanosti: teorijo premikanja oziroma podrivanja tektonskih plošč in teorijo žariščnih mehanizmov. Večina potresov namreč nastane na robovih teh plošč. Nova fizikalna teorija o nastanku potresov, poimenovana omega teorija, v slovenščini bi se lahko imenovala tudi rotacijska teorija potresov ali vrtinčna teorija, katere avtor je Jure Žalohar, pa je sinteza znanja številnih seizmologov, geofizikov in matematikov v zadnjih dveh desetletjih. Temelji na geologom zelo znanem pojavu, da zemeljski prelomi težijo k vzporednosti in se, podobno kot pri plazovih, med seboj sekajo, aktivacijski čas prelomov pa je premosorazmeren z njihovo velikostjo oziroma dolžino.
Komu povedati, da bo treslo
Iz teorije je sicer že nastal računalniški program T-Tecto, ki trenutno omogoča en model napovedovanja potresov s 64-dnevnim, torej dvomesečnim pogledom naprej, in sicer po vzoru meteorologije. Kot je pred časom sicer opozoril Marko Komac, predsednik Evropske federacije geologov, napovedovanje potresov odpira etična in filozofska vprašanja, ali takšne podatke sploh posredovati in predvsem komu, da jih bo uporabil na odgovoren način.
"Napovedovanje potresov odpira etična in filozofska vprašanja, ali takšne podatke sploh posredovati, predvsem pa komu, da jih bo uporabil na odgovoren način." Marko Komac
Komac Slovenijo označuje kot potresno aktivno območje, ki pa je z vidika globalne izpostavljenosti še vedno relativno malo izpostavljeno. »Temu primerno – in precej večjim tveganjem zaradi potresov – se naši modeli posvečajo regijam, ki so na svetovnem nivoju najbolj izpostavljene. Posledično je za območje Slovenije izdelano in objavljeno malo naših prognozijskih modelov oziroma skorajda nič,« je pojasnil.
Sunek v Tajvanu, potem še pri nas
Je pa, kot je dejal, nedavni potres v Posočju vzbudil njihovo zanimanje. »To pa zato, ker se je zgodil na enem od aktivnih pasov, ki jih v svojem žargonu imenujemo tektonski valovi, zato smo se odločili, da tudi za domačo javnost objavimo rezultate svojih modelov,« je povedal. Pojasnil je, da so po močnem potresu 22. marca v Tajvanu, z navorno magnitudo 6,7, začeli spremljati tektonski val globalnih razsežnosti, ki je v naslednjih dneh sprožil dva srednje močna potresa v Nepalu in v oceanu zahodno od Oregona. »Takšni tektonski valovi povečajo polje strižnega vleka po celem svetu, ostanejo sinhronizirani (aktivni) nekaj dni in lahko povzročijo več močnih potresov v regijah s povišanimi vrednostmi strižnega vleka,« je povedal Komac in dodal, da se je tektonski val, ki je povzročil omenjene potrese, širil tudi skozi Slovenijo in je prejšnji teden povzročil šibkejši potres v Bovcu, z lokalno magnitudo 3. »Potres se je zgodil natanko v času maksimuma strižnega vleka in povišanih verjetnosti za nastanek potresa. Zelo nazorni so tudi visokoločljivostni modeli, ki kažejo na to, da se je potres v Bovcu zgodil v času povišanega potenciala za proženje potresov in točno na robu nestabilnosti, ki so nastale zaradi časovnih sinhronizacij med posameznimi prelomi.«
