Oktobra lani je sodišče presodilo, da je Zdravniška zbornica Slovenije ravnala diskriminatorno. Kandidatki za specializacijo s področja ginekologije in porodništva, ki je pred komisijo povedala, da namerava uveljavljati ugovor vesti pri opravljanju splava in predpisovanja materničnih vložkov, so namreč podelili manjše število točk.
Zbornica je na sodišču nasprotovala z argumentom, češ da ugovor vesti zoper umetno prekinitev nosečnosti ne more biti razlog za diskriminacijo, saj je predviden v programu specializacije. Slovensko zdravniško društvo je že leta 2018 sprejelo sklep, da kandidati, ki uveljavljajo ugovor vesti, k specialističnemu izpitu sploh ne morejo pristopiti.
Sodišče je nadalje odločilo, da zaradi uveljavljanja ugovora vesti ne bi bila nedopustno prizadeta ustavna pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Višje sodišče je sodbo potrdilo, tako je postala pravnomočna.
Trenutno le malo ginekologov z ugovorom vesti
Ginekologi, ki uveljavljajo ugovor, morajo to vpisati v register zdravnikov. Vanj je vpisanih 11.705 članov Zdravniške zbornice Slovenije, od tega jih 173 uveljavlja ugovor vesti. Najpogosteje uveljavljajo ugovor na področju splava, transplantacij, oploditve z biomedicinsko pomočjo, uporabo embrionalnih matičnih celic in zavračanju uporabe krvi in drugih krvnih produktov pri operativnih posegih. Na področju ginekologije jih ugovor uveljavlja deset, so nam pojasnili na zbornici. V državi je aktivnih 392 specialistov ginekologije. »Iz tega je razvidno, da je ugovor vesti v Sloveniji med ginekologi podobno kot med vsemi zdravniki zelo redek,« pravijo na zdravniški zbornici.
Splav je civilizacijski dosežek
Legalni splav je na neki način civilizacijski dosežek, je za nacionalni radio opozorila profesorica Vesna Leskošek. Če bo nehal biti pravica, ki jo nudi zdravstveni sistem, bodo ženske prisiljene opravljati nelegalne splave pri mazačih. »Veliko nelegalnih splavov po drugi svetovni vojni smo odpravili z legalizacijo splava in seveda zelo sistematičnim izobraževanjem ljudi o načrtovanju družine,« poudarja upokojena ginekologinja Mateja Kožuh Novak.
Hrvaške pacientke splavljajo pri nas
Kakšne so posledice tega, lahko opazujemo na Hrvaškem, ki je v prejšnji državi imela s Slovenijo primerljivo mrežo ginekologov. V samostojni državi pa je ta zaradi privatizacije zdravstva kolapsirala, skoraj polovico preostalih ginekologov pa glede splava in kontracepcije uveljavlja ugovor vesti. Hrvaške državljanke imajo za zdaj še to srečo, da lahko splav opravijo na naši strani meje – najpogosteje v Splošni bolnišnice Brežice, iz katere so nam odgovorili, da so leta 2017 splav opravili za 29 hrvaških pacientk, že leta 2019 pa kar za 280. Številka je malce upadla ob nastopu novega koronavirusa, a so v letu 2020 še vedno opravili 150 prekinitev nosečnosti, lani pa 134. Po poročanju Radia Slovenija se je na Hrvaškem v času epidemije okrepilo naročanje tablet za medikamentozno prekinitev iz Bosne in Hercegovine, saj na Hrvaškem velja, da te tablete ni mogoče kupiti v lekarni, ampak jo mora izročiti zdravnik.
Vse pacientke, ki prihajajo na poseg v SB Brežice, so samoplačnice, saj hrvaško zdravstveno zavarovanje ne pokriva umetne prekinitve nosečnosti. Medikamentozni splav do 10. tedna jih stane 260 evrov, po 10. tednu pa 280 evrov.
