Od vseh teorij zarote, povezanih s pandemijo covida-19, je ena najbolj nenavadnih tista, ki pravi, da pacientom s koronavirusom zdravniki namerno odrekajo dostop do »čudežnega zdravila«, ki bi lahko rešilo življenja. Imenuje se ivermektin, gre pa za staro zdravilo, ki se uporablja proti določenim parazitom pri ljudeh, še pogosteje pri konjih. Zakaj vse več ljudi zaupa kvazistrokovnjakom, ki jim ponujajo preproste rešitve za kompleksne težave, in pozivajo k rabi znanstveno nepreverjene terapije?
Ta trenutek vemo zgolj, da je ivermektin koristno zdravilo za ljudi, okužene s koronavirusom, samo pod pogojem, da imajo hkrati zajedavce.
Ameriški boj
Kot veliko proticepilske propagande je tudi ideja o ivermektinu dobila zagon v ameriških konservativnih krogih, kjer so številni vplivneži, ki zavračajo cepljenje kot najučinkovitejšo zaščito pred okužbo in hujšim potekom bolezni, začeli staviti na zdravilo proti zajedavcem. Več mesecev pozneje se trend vse bolj uveljavlja tudi v Evropi, prav tako v Sloveniji, pa čeprav ni dokazov, da je to učinkovito orodje v boju proti bolezni, in ima po drugi strani ob neustreznem uživanju lahko hude stranske učinke. Naj spomnimo, da so ti vplivneži in njihovi sledilci posamezniki, ki se nočejo cepiti prav iz strahu pred morebitnimi stranskimi učinki.
Egiptovska študija
Zagovorniki terapij s tem zdravilom se po navadi sklicujejo na egiptovsko študijo, ki naj bi pritrjevala njihovim tezam, a pri tem pozabijo povedati, da je bila raziskava medtem že umaknjena zaradi močnega suma, da gre za izmišljene podatke. Uporabo sicer primarno veterinarskega zdravila so odsvetovali ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA), Evropska agencija za zdravila (Ema), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in celo proizvajalec ivermektina, zaradi česar so bili tarča napadov zagovornikov zdravila, ki so jim pripisovali celo podkupljenost s strani farmacevtske industrije in podobno, so poročali na STA.
Med zagovorniki zdravljenja s terapijo, ki nima dokazanega pozitivnega učinka, je več v javnosti poznanih imen, kot so pravnik Andraž Teršek, zdravnik Matjaž Zwitter in pisatelj Branko Gradišnik.
Ob pomanjkanju znanstvenih raziskav, ki bi podprle njihova prepričanja, se proticepilci sklicujejo na anekdotične dokaze o posameznikih in posameznicah, ki naj bi jim ivermektin pomagal ob prebolevanju covida; o tem še vedno ni dejanskih dokazov, čeprav poteka več raziskav o učinkih zdravila. Dokler ni dokazov, zdravniki seveda ne morejo predpisovati tega zdravila, kar je v Združenih državah Amerike privedlo do absurdne situacije, ko so ljudje kupovali ivermektin v veterinarskih trgovinah in posledično jemali prevelike odmerke ter so jih morali hospitalizirati. Ob koncu poletja so v zveznih državah na jugu ZDA, kjer je precepljenost izrazito najnižja, na račun rabe ivermektina beležili trikrat več klicev na telefonske številke za pomoč ob zastrupitvi kot prejšnja leta.
Zdravilo obstaja
Kot smo že poročali, sicer vse več farmacevtskih podjetij na področju izdelave zdravil za covid-19 dosega dobre rezultate. Tako kot pri cepivu je tudi pri razvoju zdravila vodilni farmacevtski gigant Pfizer. Gre za dobrodošel premik in še eno orodje v boju s koronavirusom, a v nasprotju s cepivom pomaga šele, ko je oseba že okužena in je zelo verjetno okužbo tudi prenesla dalje. Še en očiten minus zdravila je cena, Pfizer naj bi za eno terapijo zaračunal tudi do 600 evrov, ali drugače rečeno, 30-kratnik cene dvojnega odmerka cepiva. Glede na neracionalne vzgibe proticepilskega gibanja tudi ne moremo izključiti možnosti, da bodo ti ljudje zavračali tudi s strani regulatorjev odobreno zdravilo.
Septembra so pri Pfizerju začeli tretjo fazo testiranja zdravila in rezultati naj bi bili tako dobri, da so klinično testiranje zaključili predčasno. Pfizer je s testi ugotovil, da njegova tabletka pri necepljenih simptomatičnih bolnikih zmanjša možnost hospitalizacije in smrti za 89 odstotkov. Kako dolgo bo trajalo, da terapija postane široko dostopna tudi pri nas, še ni znano, medtem pa lahko vsak k javnemu zdravju najbolj pripomore tako, da se cepi.
