Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Novela zakona o osnovni šoli
Čas branja 4 min.

V šolah bo drugače: torbe in omarice pod drobnogledom, povečuje se odgovornost staršev


A.S. / STA
8. 5. 2025, 17.50
Posodobljeno
18:06
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Vlada je potrdila predlog novele zakona o osnovni šoli, ki po navedbah ministrstva jasneje opredeljuje vzgojno delovanje, med drugim se omejuje uporaba elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. V obvezni program se uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije. Prvotni predlog za opisno ocenjevanje v 3. razredu pa so opustili.

šolska torba.jpg
Profimedia
Vlada je potrdila predlog novele zakona o osnovni šoli, ki jasneje opredeljuje vzgojno delovanje, med drugim se omejuje uporaba elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb.

Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se s predlagano spremembo med drugim ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument, vsebine vzgojnega delovanja pa se prenašajo v letni delovni načrt, kjer se opredelijo vzgojne dejavnosti in načini njihovega spremljanja.

Pojem vzgojnega ukrepanja se s predlogom zakona oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, oziroma ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena.

Ob tem predlog po novem opredeljuje nabor hujših kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin. Posamezni vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v naslednje šolsko leto, so navedli.

Če obstaja sum o posedovanju nevarne snovi, lahko šola preveri torbo in omarico učenca

Predlog novele prav tako ureja pravila šolskega reda, v katerih šola natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev. Posebej se določi, da mora šola v pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov, kot sta torba in omarica, če obstaja sum, da učenec poseduje prepovedane ali nevarne snovi, ter postopek začasnega odvzema prepovedanih predmetov. Ta postopek, ki velja tudi za elektronske naprave, je v primerjavi s prvotnim predlogom podrobneje določen, tako je denimo predvideno, da se učencu naroči, naj izroči osebne predmete in se jih v njegovi prisotnosti pregleda, o vsakem pregledu pa se napiše poročilo.

Omejitev elektronskih naprav in opravičevanje odsotnosti

Po predlogu bi se uvedla tudi omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, uporaba bi bila mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela.

V predlogu se prav tako podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti, pri čemer se po navedbah ministrstva povečuje odgovornost staršev. Razrednik ne bo več opozarjal staršev, naj opravičijo odsotnost otroka v šoli, šola pa bo lahko ob daljših neopravičenih odsotnostih obvestila pristojni center za socialno delo in podala predlog uvedbe prekrškovnega postopka zoper starše, so pojasnili na ministrstvu.

Po navedbah ministrstva je poseben poudarek na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja, pri čemer novela opredeljuje ukrepe za obvladovanje neprimernega ali celo nasilnega vedenja posameznih učencev, ki ogrožajo nemoteno izvajanje pouka ali celo varnost drugih učencev. Predlog tako dopušča izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje preostalih udeležencev, tako da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.

Nova obvezna predmeta: informatika in digitalne tehnologije

Po predlogu se v obvezni program 7. razreda uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije, s čimer želijo po pojasnilih ministrstva učencem sistematično zagotoviti temeljna znanja tega področja ter razumevanje sodobnega digitalnega sveta.

Kot so navedli, so v predlogu jasneje opredeljena pravila glede ocenjevanja znanja, med drugim se ureja ocenjevanje učencev, ki so odsotni zaradi neopravičenih razlogov. To pomeni, da bodo neupravičeno odsotni neocenjeni učenci do konca šolskega leta opravljali predmetne izpite iz teh predmetov. Dodana je tudi določba, da učenci 7. in 8. razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.

V predlogu besedila novele, ki je bilo v javni razpravi, je bila predvidena tudi uvedba opisnega ocenjevanja v 3. razredu, kot to velja za 1. in 2. razred, ki pa je bila deležna več kritik strokovne javnosti. V predlogu besedila, ki ga je danes obravnavala vlada, razširitve opisnega ocenjevanja ni več.

Ure slovenskega jezika v večjem obsegu za učence romskih skupnosti

Med drugim je predvidena tudi določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture lahko organizira tudi za pripadnike romske skupnosti zaradi njihove uspešnejše integracije. Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu, so pojasnili. Na podlagi števila romskih učencev so šole že sedaj upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, sistemizacijo delovnega mesta romskega pomočnika in dodatnih strokovnih delavcev za delo z Romi. Podatki o številu romskih učencev so se do sedaj pridobivali na podlagi ocen, sprememba zakona pa v soglasju s starši predvideva pripravo uradne in zato preglednejše evidence romskih otrok, so še dodali.

Prevoz učencev s posebnimi potrebami

V predlogu se tudi podrobneje opredeljuje, da se o načinu prevoza učencev s posebnimi potrebami dogovorita osnovna šola in lokalna skupnost. Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, šola zagotovi spremljevalca. Po predlogu bi lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljali pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom.

Vlada potrdila predlog besedila zakona o šolski inšpekciji

To prinaša sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in svetovalno vlogo šolske inšpekcije, so v gradivu po seji vlade pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Kot so navedli na ministrstvu, je bil veljavni zakon o šolski inšpekciji od uveljavitve leta 1996 dopolnjen zgolj enkrat, in sicer leta 2005. "Praksa je pokazala, da je posodobitev nujna, saj se je v tem času spremenilo več materialnih predpisov v šolskem prostoru, istočasno pa tudi drugi zakoni, ki posredno in neposredno vplivajo na inšpekcijski postopek," so pojasnili.

Ob tem so poudarili, da se je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem prostoru premaknil iz klasičnega v smer sistemskih pregledov, ki pripomorejo k poenotenju delovanja šolskega sistema.

Sistemski pregledi bodo šolam prinesli več povratnih informacij

Uvedba sistemskih pregledov po njihovih navedbah prinaša sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v šolskem sistemu. Namen je opolnomočenje vodstev šol o dolžnosti zakonitega delovanja, istočasno pa podajanje povratnih informacij o vsebinah, področjih in morebitnih odstopanjih od pričakovanj pri zakonitem delovanju. 

Poleg klasične nadzorne vloge Inšpektorata RS uvedba sistemskih pregledov prinaša tudi svetovalno vlogo šolske inšpekcije, hkrati pa so določeni kriteriji, da se sistemski pregled lahko izvaja na najmanj petih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sistemski pregled tako nadomešča doslej obstoječi sistemski nadzor, so še pojasnili na ministrstvu.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.