Ekonomist Jože P. Damijan se je, za marsikoga presenetljivo, ponudil za mandatarja, ki bi lahko združil stranke na levem političnem polu in sestavil vlado, ki bi nadomestila sedanjo. Na prvi pogled je videti, da se po začetni iniciativi ne dogaja prav dosti, a kot pravi Jože P. Damijan, dogovori potekajo v skladu s pričakovanji. Več v spodnjem intervjuju.
Koalicijske stranke Desus, SMC in NSi ste pozvali k vzpostavitvi Koalicije ustavnega loka. Kako bi ocenili njihov odziv?
Zelo pozitiven in v skladu s pričakovanji. Tudi s stranko, glede katere nismo pričakovali pozitivnega odziva, smo imeli zelo konstruktiven pogovor in dogovor o rednih pogovorih ter sodelovanju po koncu te koalicije, v kateri so.
S čim jih želite prepričati? Kaj jim ponujate oziroma česa si želijo?
Ponujamo jim tri stvari. Prvič, menimo, da svetovnonazorsko spadajo v levosredinski liberalni blok, in ne v Janšev neliberalni blok, kjer se iz dneva v dan slabše počutijo. V naši koaliciji bodo pač med kolegi s podobnim svetovnim nazorom. Drugič, ponujamo jim enake ali boljše pogoje, kot jih imajo danes v sedanji vladi. Tako iz vidika ključnih prioritet kot tudi iz vidika kadrovskega razreza. Tretjič, dajemo jim opcijo življenja po Janševi vladi, da preživijo tako kot stranke kot tudi iz vidika individualnih političnih karier prek leta 2022. Dajemo jim perspektivo preživetja na daljši rok, kot če ostanejo v Janševi koaliciji, kjer je rok trajanja vsaj dveh izmed treh strank omejen z letom 2022.
Po razgovorih sodeč imamo z bodočimi koalicijskimi partnerji sorodne poglede.
Ali nagovarjate zgolj stranke kot celote, ali bi bili zadovoljni že s podporo oziroma prestopom posameznih poslancev in poslank?
Praviloma nagovarjamo vodstva strank in se z njimi tudi pogovarjamo.
So rezultati glasovanj ob zadnjih kadrovskih postopkih (imenovanje ustavnega sodnika, viceguvernerke, menjava Igorja Kadunca) rezultati ustvarjanja nove koalicije?
Navzven je že tako videti. Lahko pa ta glasovanja interpretirate tudi kot upor nezadovoljnih znotraj manjših koalicijskih partnerjev proti politikam dominantne stranke SDS. V obeh primerih pa se zgodba dogaja na osi med liberalnim in neliberalnim delom političnega prostora. Svetovnonazorsko torej na ločnicah med sedanjo radikalno desno vladno večino in socialno-liberalno alternativo, ki jo uteleša nova koalicija KUL.
Se pogovarjate tudi z Zmagom Jelinčičem oziroma SNS?
Tega seveda ne morem razkrivati.
Ste že govorili s Karlom Erjavcem, ki se zna zavihteti nazaj na vrh stranke Desus?
Tudi tega seveda ne morem razkrivati.
Štiri opozicijske stranke, ki jih združujete, so imele v tem mandatu precej velike težave pri usklajevanju svojih stališč. Kako lahko rešite to težavo?
Z boljšo koordinacijo tako med koalicijskimi partnerji kot med resorji. Vse vladne ukrepe je seveda treba najprej politično uskladiti, nato pa je potrebno potrpežljivo medresorsko usklajevanje. In to vidim kot svoje poslanstvo.
Koliko časa vaša ponudba velja? Do kdaj bi si morali zagotoviti večino v parlamentu?
Naša ponudba je časovno odprta. Ni roka. Bi se pa morale stvari na institucionalni ravni pospešiti po kongresu Desusa konec tega meseca.
Kakšni bi bili vaši prvi koraki v boju z epidemijo? Kaj bi storili drugače kot trenutna vlada?
Ko bo nova koalicija prevzela vodenje vlade, predvidoma sredi ali konec januarja naslednje leto, bo tega drugega vala epidemije že konec. V nadaljevanju pa bodo ključni trije projekti. Prvič, priprava na tretji val epidemije, ki bo najverjetneje sledil spomladi. Naše zdravstvene zmogljivosti in DSO je treba tako tehnično kot kadrovsko usposobiti za ta val. Ne smemo dopustiti, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo Janševi vladi, kjer bo po nepotrebnem umrlo nekaj sto ljudi, ker se pač ni pripravila na drugi val in ker je prepozno zaprla javno življenje.
Drugič, treba bo sanirati posledice te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst. V ta namen bo treba angažirati precej dodatnih javnih sredstev, da bi te zaostanke v kombinaciji z javnimi in zasebnimi izvajalci zmanjšali in prebivalcem omogočili, da hitreje pridejo do potrebne zdravstvene oskrbe. Predvidevamo, da bo treba v ta namen angažirati vsaj za en odstotek BDP dodatnega denarja.
In tretjič, naše zdravstvo je treba pripraviti za potrebe 21. stoletja. Življenjska doba se je podaljšala za več kot 10 let, prebivalstvo se stara in potrebuje več ter bolj kompleksne zdravstvene storitve kot pred 30 ali 40 leti. Mi pa za zdravstvo dajemo za okrog tri odstotne točke BDP manj denarja kot primerljive države EU, ki imajo podobno prebivalstveno strukturo. Zato predvidevamo postopen dvig proračunskih sredstev za zdravstvo za tri odstotne točke BDP do leta 2025.
Vlada pripravlja že šesti PKP. Kako ocenjujete dosedanjih pet? Kako vi vidite reševanje neminovne gospodarske krize?
Večina ukrepov v vseh petih protikoronskih paketih je bila praktično identična kot v drugih državah EU. Vse države so uvedle ukrepe za zaščito delovnih mest s subvencioniranjem čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa s temeljnim dohodkom za samozaposlene in s povečanimi socialnimi transferji. Hkrati so uvedle tudi poroštveno shemo za podjetja, da bi zmanjšale likvidnostne težave za podjetja. Glede na ostale države vidim v slovenskih ukrepih predvsem dve razliki. Prva je, da so bili ukrepi naše vlade administrativno bistveno bolj zapleteni, hkrati pa tudi omejujoči, zaradi česar nekateri ukrepi niso delovali in še danes ne delujejo, kot je poroštvena shema, ali pa so začeli delovati z velikim zamikom. Ker je namreč slovenska vlada uvedla omejujoče ukrepe, ne pa enakih za vsa podjetja, je morala priglasiti državno pomoč v Bruslju, kar je za nekaj tednov zamaknilo začetek veljavnosti ukrepov. Ob večji administrativni zapletenosti ukrepov pri nas pa to pomeni, da so denimo v Nemčiji ali Veliki Britaniji podjetja dobila povrnjena sredstva za plače zaposlenih na čakanju že naslednji mesec, pri nas pa čez dva ali tri mesece. Druga razlika, ki pa gre v prid Sloveniji, je uvedba turističnih bonov, ki so močno pomagali turistični dejavnosti po močnem upadu v drugem četrtletju. Škoda, da vlada ni povečala vrednosti teh bonov in razširila njihove veljavnosti tudi na gostinsko in kulturno dejavnost, ki sta bili prav tako prizadeti v prvem valu epidemije.
Kaj bi bile poleg boja z epidemijo in preprečevanja gospodarske krize prioritete nove koalicije?
Poleg normalizacije politične situacije, stabilizacije gospodarstva in priprave na tretji val epidemije bosta ključna fokusa nove koalicije predvsem sanacija posledic te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst v zdravstvu ter priprava nacionalnega programa za okrevanje in odpornost. Glede prvega fokusa sem že govoril. Glede drugega pa je ključno, da določimo razvojne prioritete za naslednjih deset let in da v skladu s tem pripravimo program projektov, ki bodo prek popolne mobilizacije evropskih in domačih sredstev trasirala preobrazbo slovenskega gospodarstva v zeleno, digitalno in solidarno smer. Govorimo o projektih na področju okolja, zelenih tehnologij in energetike, o modernizaciji železniškega omrežja, o projektih tehnološkega prestrukturiranja v smeri visokih tehnologij in visoke dodane vrednosti na zaposlenega, o e-mobilnosti, e-upravi, o reformah na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, fleksibilnih oblikah dela in tako naprej. Temu bo Slovenija v prihodnjem desetletju namenila okrog 12 milijard evrov evropskih sredstev in še najmanj enkrat toliko domačih sredstev. V mandatu naše nove koalicije se bo zakoličil gospodarski razvoj Slovenije za naslednje desetletje in naprej.
Bi se nova koalicija lotila tudi vzpostavljanja »prejšnjega stanja« predvsem na kadrovskem področju?
To bo nujno. V veliki večini primerov gre namreč za zelo sporna kadrovska imenovanja tako s pravnega vidika kot z vidika kompetenc nastavljenih kadrov.
Ob predstavitvi pobude so se začeli tudi poskusi vaše osebne diskreditacije. Največ očitkov leti na vašo zadolžitev v švicarskih frankih. Kako gledate na te očitke?
Kot na običajne diskreditacije v obskurnih medijih. Najbrž bi bilo za te medije bolj sprejemljivo, če bi se zadolžil v Republiki Srbski pri osebah sumljivega slovesa ali če ne bi znal pojasniti izvora svojega premoženja.
Vinko Gorenak je v časniku Demokracija zapisal, da ste imeli leta 2006 Janeza Janšo za boga. Kako komentirate? Vaši nazori so se od takrat spremenili.
Ah, to je bila sarkastična šala. Novinarji so silili v nas, kakšen je naš odnos z Janšo. Pa smo bili sarkastični. Novinarji pa so to šalo vzeli na prvo žogo, kot da mislimo resno. Le kateri intelektualec bi lahko kaj takšnega resno mislil?!
V vladi, ki jo je vodil Marjan Šarec, je imel pomembno vlogo Damir Črnčec, ki ga je predvsem SDS označevala za osebo, ki je politiko vodila iz ozadja? Je tudi on aktiven pri tkanju koalicije ustavnega loka?
Ne, Črnčeca ni bilo zraven pri oblikovanju koalicije ustavnega loka. Niti pri ideji, niti pri usklajevanju.
Je od razpleta projekta Koalicije ustavnega loka odvisno, ali vas bomo v aktivni vlogi videli tudi na volitvah leta 2022?
Ne, mene v politiki po letu 2022 ne boste videli. Tudi zdaj me nebi. Politika je stvar, ki me absolutno ne zanima. Zdaj sem se angažiral zgolj za to, da se opozicija poenoti in se organizira v tem, da se zamenja sedanja škodljiva oblast, da normaliziramo državo, stabiliziramo gospodarstvo in zdravstvo ter da oblikujemo novo razvojno strategijo.
