Številne medicinske sestre so se odločile za delo v tujini. Predvsem v Avstriji in Italiji.
Bolnišnice po vsej Sloveniji klecajo pod težo obremenitev, ki jih prinaša razrast epidemije covida-19. Število hospitaliziranih bolnikov narašča, postelj zmanjkuje, še bolj kot ležišč primanjkuje usposobljenega negovalnega osebja. Težava ni nova. Medicinskih sester in tehnikov kronično primanjkuje že več kot deset let, in ko bi pričakovali, da bo vlada našla način, da jih v času največje zdravstvene krize za požrtvovalno delo končno primerno nagradi, vlada tehta odstotke. Medtem bolnišnice javno objavljajo pozive ter na pomoč kličejo študente in upokojene zdravstvene delavce in delavke.
Koliko je vredna pomoč
Klinični center v Ljubljani je objavil podatke, da je zaradi odhoda na drugo delovno mesto, dolgotrajnega bolniškega staleža ali porodniške dopusta njihovo ustanovo zapustilo 428 zaposlenih oziroma kar 11,6 odstotka vseh zaposlenih. Zaradi izrednih razmer se zdaj na vse pretege trudijo k delu pritegniti študente in študentke ter tiste, ki so se nedavno upokojili, da bi jim pomagali razbremeniti tiste zaposlene, ki dejansko izgorevajo na delovnih mestih. Kot je povedala glavna medicinska sestra mag. Zdenka Mrak, jim je že spomladi pomagalo 169 študentov in študentk, ki so delali pod vodstvom mentorjev. Zdaj jih potrebujejo še več. Ob tem so navedli podatek, da jim ponujajo plačilo v znesku 6,50 evra bruto oziroma približno 5,50 evra neto. Minimalna postavka za študentsko delo sicer znaša 4,56 evra neto, 6,50 evra bruto pa glede na podatke na spletni strani študentskega servisa delo uvršča med manj plačana strokovna dela.
Raje v trgovino
Dejstvo je, da je izobraženega kadra v Sloveniji sicer dovolj, a se raje odločajo za kariere v drugih poklicih. V UKC Ljubljana so na podlagi izhodnih intervjujev, ki so jih opravili z zaposlenimi, ki so jih zapustili, ugotovili, »da se najpogosteje odločajo za manj obremenjujoča delovna mesta za primerljivo plačilo v drugih delih zdravstva ali zunaj zdravstva (denimo v trgovinah)«. K pojasnilu so dodali še: »Zato smo pozvali državo k zagotovitvi boljšega plačila za delovna mesta na najbolj obremenjenih deloviščih, denimo v intenzivnih terapijah.«
Neuslišane zahteve
Ko poslušamo, kaj namerava storiti vlada za izboljšanje razmer v zdravstvu, imamo občutek, da se pogovarjajo le z zdravniki, negovalno osebje pa je večkrat zanemarjeno in pozabljeno. Na to opozarjajo tudi sindikati. »Soočamo se z izjemnim pomanjkanjem in preobremenjenostjo kadra, z begom izvajalcev zdravstvene nege v tujino in iz poklica. Verjamemo, da bi z izboljšanjem delovnih razmer in boljšim plačilom za izjemno odgovorno delo lažje zadržali kader, ki je že v sistemu, in pritegnili nazaj tiste, ki so nedavno zapustili poklic. Takojšnje sistemsko ukrepanje je nujno, saj časa za čakanje in odlašanje ni več,« je povedala Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so poleg pozivov za trajno ureditev razmer na vlado že poleti naslovili zahtevo po zagotovitvi sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah. A kot kaže, bodo ne glede na zahteve in želje, da se jim za delo z bolniki s covidom-19 dodeli dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, dobili le 30-odstotni dodatek. Tako je trenutno zapisano v petem protikoronskem paketu.
Kdo je na zavodu
Vprašanje je seveda, koliko usposobljenega osebja je bolnišnicam na voljo, tudi če bi jih uspeli privabiti z višjimi plačami. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec septembra v evidenci brezposelnih prijavljenih 755 medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov, 16 višjih medicinskih sester, 51 diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ter 137 doktorjev medicine in doktorjev dentalne medicine. Ob tem so nas z zavoda opozorili, da je treba upoštevati, da so med brezposelnimi osebami z medicinsko izobrazbo oziroma izobrazbo s področja zdravstvene nege tudi take, ki niso nikoli opravljale poklica, povezanega z njihovo izobrazbo, in ga tudi ne želijo opravljati.
