"Cepljenje dojenčkov, ki so rojeni po oktobru 2014, in ogroženih skupin je brezplačno. Cepljenje starejših in kronično bolnih je priporočljivo, a so samoplačniki," pravi Trop Skaza. Precepljenost otrok proti pnevmokoknim okužbam se v Sloveniji povečuje. V letu 2018 je bilo cepljenih slabih 60 odstotkov dojenčkov v prvem letu, a so razlike med posameznimi regijami velike.
"Gripa najbolj ogroža nosečnice, starejše od 65 let, kronične bolnike in osebe z izrazito povečano telesno težo, pnevmokokne okužbe pa male otroke, starejše ljudi in kronične bolnike," je opozorila vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Tatjana Mrvič.
V začetku letošnjega leta so v slovenske bolnišnice sprejeli številne bolnike z gripo. V zadnjih petih letih po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zabeležijo med 2000 in 3000 primerov gripe, gre pa le za primere, ko je dokazana okužba z virusom influence. Praviloma zaradi gripe umirajo starejši, zlasti če imajo pridružene kronične bolezni.
"Vendar pa imamo smrtne primere tudi pri mlajših, ki so sicer popolnoma zdravi in v najboljših letih. V preteklosti smo imeli tudi primere mrtvorojenih otrok, katerih matere so med nosečnostjo prebolevale gripo," je navedla Mrvičeva. Svetovna zdravstvena organizacija je prav nosečnice postavila na prvo mesto med rizičnimi skupinami zaradi gripe.
Gripa je v nosečnosti zelo resna bolezen
V Sloveniji so nosečnice od letos upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi. V zadnji sezoni se jih je cepilo le 372, čeprav je gripa v nosečnosti zelo resna bolezen, ki ogroža zdravje nosečnice in otroka. Kot je dejal vodja enote za intenzivno perinatalno medicino ginekološke klinike UKC Ljubljana Miha Lučovnik, so možni zapleti prezgodnji porod, zastoj plodove rasti in smrt ploda v maternici.
Tudi v Sloveniji je gripa pomemben vzrok za hudo obolevnost ter celo umrljivost nosečnic in novorojenčkov. "Zaplete gripe v nosečnosti lahko s cepljenjem nosečnic v veliki meri preprečimo. S cepljenjem zaščitimo tudi otroka v prvih šestih mesecih življenja, torej v obdobju, ko je še premajhen, da bi lahko bil cepljen," je poudaril Lučovnik.
Še vedno med evropskimi državami z najnižjim deležem cepljenih starejših
NIJZ cepljenje proti gripi priporoča tudi zdravim osebam, starejšim od 65 let, otrokom, starim od šest do 23 mesecev, in nosečnicam. Delež cepljenih v starostni skupini nad 65 let se je povišal in je v sezoni 2018/2019 znašal 12,9 odstotka. Vseeno Slovenija spada med evropske države z najnižjim deležem starejših oseb, ki so cepljene proti gripi.
Otroci so glavni prenašalci pnevmokokov
Za pnevmokokne okužbe so posebej dovzetni mali otroci do dveh let, starejši od 65 let in kronični bolniki, je pojasnila predstojnica celjske območne enote NIJZ Alenka Trop Skaza. Po njenih besedah so glavni prenašalci pnevmokokov prav otroci. Približno od 20 do 40 odstotkov zdravih otrok ima namreč pnevmokoke v nosnožrelnem prostoru. Spomnila je tudi na problem naraščanja odpornosti pnevmokokov proti antibiotikom.
"Pri otrocih se najbolj bojimo invazivnih pnevmokoknih okužb, med katere sodijo bakterijski meningitis, bakteriemija in bakterijska pljučnica," je iz svojih izkušenj v ambulanti navedel pediater Denis Baš. Pljučnica je najpogostejši zaplet tudi pri odraslih. NIJZ cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporoča za otroke do dveh let, starejše od 65 let in kronične bolnike.
