Podjetje Albin Promotion, ki je gramoznico upravljalo in jo imelo namen zasipati z granulatom odpadnih gum, je od letošnjega poletja v stečaju. Lastnik Albin Brencl je poudaril, da je ves čas ravnal prav in da mu je zanko okrog vratu nataknila in zategnila država. Najprej mu je dala dovoljenja za sanacijo gramoznice, po obeh požarih mu jih je pobrala. Glas o spodleteli sanaciji in tisočih tonah odpadnih gum v gramoznici je segel do Bruslja, kjer so Sloveniji po sodni poti zapovedali, da je treba gramoznico izprazniti.
Albin je prepričan, da je bil namen ukrepanja države in okoljske inšpekcije uničiti podjetje in s tem zakriti sledi lastnih napak. Sprašuje tudi, kako država izvaja sanacijo.
Brencl pravi, da bi to storili sami, če jih država s spremenjenimi pravnimi pogoji pri tem ne bi ovirala. »Naš namen je bil gume prodati v Afriko, pogodbe so bile podpisane, njihovi ljudje so že delali tukaj na lokaciji. Po posredovanju inšpektorjev in policije je posel propadel. Potem smo sklenili dogovor s Pakistanci. Gume bi prodali za gorivo v cementarni. Za posel so nam že poslali akreditiv (bančno garancijo) v višini 130 tisoč ameriških dolarjev. A prodaje nismo izvedli, ker se je v vmesnem času spremenila uredba, zaradi česar smo izgubili dovoljenje za izvoz. Tudi ko je država začela postopke za odvoz z lokacije, smo se prijavili in bili najugodnejši ponudnik. Morali bi biti izbrani, vendar so potem razpis razveljavili. No, vsi naslednji razpisi so bili oblikovani tako, da mi pogojev več nismo izpolnjevali,« je poudaril sogovornik, ki je prepričan, da je v celotni zgodbi žrtev države in inšpektorjev. »Po teh požarih mi je vse propadlo: družina, podjetje … Včasih nas je bilo blizu 500 zaposlenih, danes nas je skupaj z mano šest. Ne morem razmišljati drugače, kot da jim je bil cilj uničiti podjetje in zakriti lastne napake. Evropska komisija je že v prvem tekstu opozorila, da je Republika Slovenija podjetju Albin Promotion izdala napačno dovoljenje. V drugi točki je pisalo, da so napako storili tudi s tem, ko so nam dovoljenje odpravili, namesto da bi ga popravili. Popolna odgovornost je na državi.«
Podatki o količinah se ne ujemajo
Brencl je med drugim poudaril, da se podatki o količinah gum, ki jih je on pripeljal v gramoznico, in podatki ministrstva o tem, koliko gum je bilo odpeljanih in koliko jih je še treba odpeljati, ne skladajo. »Mi smo na lokacijo po evidenčnih listih pripeljali 49.200 ton odpadnih gum. Ocena je, da je 1500 ton zgorelo v prvem in za okoli 11 tisoč ton v drugem požaru. 3000 ton smo jih izvozili v Afriko. Do konca lanskega leta so jih odstranili 38 tisoč ton, na lokaciji naj bi jih bilo še vedno okoli 27 tisoč kubičnih metrov ali dobrih 16 tisoč ton. Številke ne gredo skupaj. Po vseh teh podatkih gum na lokaciji več ne bi smelo biti. Ker stroški sanacije bremenijo stečajno maso, ne moremo biti tiho.« Stečajna upraviteljica družbe Albin Promotion Vida Gaberc je v rednem poročilu o postopku stečaja med drugim navedla, da bi se lahko gume v gramoznico v Lovrencu kljub sanaciji še dodatno odlagale. »Podana je verjetnost, da so kupe gum, ki so na površini, pripeljale v gramoznico tretje osebe kasneje, torej za tem, ko je Republika Slovenija končala odvažanje, saj dostop do gramoznice ni zavarovan,« meni Gaberčeva, ki sicer gume, ki so še na lokaciji, šteje kot del stečajne mase.
