Šarcu so podporo namenili poslanke in poslanci njegove LMŠ ter koalicijskih partneric SD, SMC, SAB, DeSUS ter Levice. Slednja sicer ne bo prevzela položajev v vladi, z njo bo sodelovala projektno.
Stabilnost glavna točka razprave
V uvodnem nagovoru je Šarec odgovoril na očitke, ki so se pojavljali med njegovim grajenjem koalicije, češ da bo vlada zaradi visokega števila strank, ki v njej sodelujejo, nestabilna. "Vlada ne more biti stabilna oziroma nestabilna zaradi števila strank, ki jo tvorijo, temveč je pogojena z delom ljudi, ki imajo funkcije v vladi," je dejal Šarec in dodal, da bo v njegovi vladi vsakdo imel svojo "nalogo in odgovornost - za to namreč gre, za prevzemanje odgovornosti."
A opozicije s tem ni prepričal. V SDS so namreč prepričani, da tako številčna koalicija ne bo učinkovita. Po mnenju Danijela Krivca pretekle izkušnje namreč kažejo, da je problematično lahko že vladanje treh strank, kaj šele petih oziroma šestih. Ob tem je izpostavil tudi neizkušenost novega predsednika vlade, ki se je do sedaj kalil 'le' na županskem stolčku.
V bran Šarcu je sicer stopil Franc Jurša (DeSUS), ki je dejal, da ne razume na eni strani opravljanja starih obrazov in hkratnega nezaupanja novim obrazom, ki da nimajo izkušenj. "Koga bomo potem sploh imeli? Stare? Nove?"
Politiki prodajajo, kar se dobro kupuje
Nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je prav tako podvomila v sposobnost nove vlade za rešitev perečih problemov, je ob tem opozorila, da je slovenska politika zašla v slepo ulico. "Politiki prodajamo, kar se dobro kupuje. Zame je v politiki pomembno, da tisti, ki je prevzel odgovornost, dela za skupno dobro, pošteno, odgovorno in ima rešitve. Da misli na skupno dobro. Mi smo mnoge kriterije opustili. Poštenost ni več pomembna, tožbe, obsodbe niso pomembne, pomembno je ali je nekdo naš ali vaš, levi ali desni. To so postali kriteriji na obeh straneh. /.../ Nekatere se straši z rdečo zvezdo, druge z Orbanizacijo, tretje z migranti. To so napačni signali, ki jih dajemo ljudem."
Popotnica novemu premierju
Kljub vsemu so poslanci, s figo v žepu ali brez, Šarcu priznali pogum. Čeprav Mandatno-volilna komisija DZ Šarčeve vlade ne razume kot manjšinske pa bo ta de facto delovala kot takšna. Levica namreč ni zavezana k podpori vladnih predlogov. V tujini tovrstna praksa ni sicer nič nenavadnega. Na Danskem je bila tako večina vlad od leta 1982 manjšinskih. Danskim politikom sodelovanje z opozicijo ni povzročalo večjih preglavic, kako pa se bo takšna sestava obnesla v Sloveniji pa bo pokazal čas.
