Zlati cepin (francosko Piolet d'Or) je alpinistična nagrada, ki jo podeljuje francoska alpinistična revija Montagnes in The Groupe de Haute Montagne od leta 1992 za najodmevnejše alpinistične dosežke preteklega leta. Slovenski alpinisti so že sedemkrat prejeli mednarodno odličje za najvidnejši alpinistični vzpon. Slovenec Marko Prezelj ga je kot edini osvojil štirikrat. Andrej Štremfelj pa bo postal prvi Slovenec, ki bo prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu.
Svoj prvi zlati cepin je prejel leta 1992, skupaj s Prezljem, za prvenstveni vzpon v alpskem slogu po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leta 1991. Štremfelj in Prezelj sta bila prva dobitnika zlatega cepina.
Navdih za naslednje generacije
Zlati cepin za življenjsko delo so prvič podelili leta 2009. S tem priznanjem želijo počastiti alpiniste, ki so navdihovali oziroma navdihujejo naslednje generacije alpinistov. Štremfelj bo tako deseti prejemnik tega priznanja. Pred njim so ga prejeli Walter Bonatti, Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Woyciech Kurtyka in Jeff Lowe.
"Kot sem dejal že po prejemu priznanja PZS za življenjsko delo, so si ljudje izmislili priznanja, da bi popularizirali alpinizem, kar se mi ne zdi napačno, to mora biti, da bo alpinizem imel veljavo. Ko stopiš ob bok Bonattiju, Messnerju, Kurtyki, Boningtonu, Diembergerju in drugim, se počutiš počaščeno. To je priznanje za vse, kar sem naredil, zgolj zato, ker rad plezam, zato sem ga vesel," je za spletno stran PZS dejal Štremfelj, ki se mu je PZS lani poklonila s priznanjem za življenjsko delo na področju alpinizma.
Že leta 1979 na strehi sveta
Štremfelj se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta (8848 m), leta 1990 pa sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri.
Udeležil se je več kot 20 odprav v nepalski Himalaji ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju in ZDA.
Prejemniki zlatega cepina
Med Slovenci sta leta 1997 zlati cepin prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem, za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La.
Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.
