Zadnje predvolilno soočenje pred nedeljskimi volitvami na Televiziji Slovenija je zaznamovala na trenutke kaotična in gostilniška razprava, ko so na trenutke kandidati list vpili drug prek drugega in niso upoštevali odmerjenega časa za odgovor, voditelja sta nekajkrat morala opozoriti nekatere sodelujoče, naj obdržijo primerno in kulturno raven v razpravi, prišlo pa je tudi do nekaj besednih dvobojev med predstavniki različnih političnih opcij in bilo slišati več ugovorov predstavnikov manjših strank o neenakopravni obravnavi, ki so jo deležne v letošnji predvolilni kampanji.
Ker se udeleženci niso držali odmerjenega časa, so se zaključne besede o možnih povolilnih koalicijah zavlekle še v odjavno špico oddaje. Janša, ki je govoril kot zadnji in ga je zmotila glasba ob odjavni špici, je voditelja prosil, če lahko glasbo utišajo ...
Ob koncu soočenja je Požar Šarcu očital, da se vseskozi govori, da ne bo šel v koalicijo z Janšo, po drugi strani pa se ves čas z njim tajno srečuje in ob tem omenil datum 25. novembra lani. "Po vaših informacijah smo dobili denar od Elesa (op.a. Eles naj bi za dobrih 8000 evrov pred časom kupil facebook stran od Špeharja, ki kandidira na Šarčevi listi, zaradi česar so nekateri namigovali, da je na takšen način Eles financiral Šarčevo kampanjo), pa po vaših informacijah sem jaz Albanec, pa po vaših informacijah sem bil jaz nekaj kaj. Vaše informacije niso točne," je odgovoril Šarec. Ko pa je besedo dobil Janša, je dejal: "Jaz res ne vem, zakaj je gospoda Šarca sram priznati, da smo se pogovarjali, tudi v času predsedniške kampanje. Jaz v tem ne vidim nič slabega. Na vprašanje gospoda Požarja ste odgovorili nekaj, kar ni res. Ampak mene to ne moti."
Predsedniki strank so med drugim soočili mnenja o padanju politične kulture in sovražnem govoru, ki predvsem v zaključku volilne kampanje bolj polni slovenski javni prostor in ki so se mu danes uprli tudi na demonstracijah v Ljubljani.
Na Televiziji Slovenija so stališča kandidatnih list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, predstavili Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Marjan Šarec (LMŠ), Bojan Dobovšek (DD), Andrej Čuš (Zeleni), Marko Zidanšek (SLS), Bojan Požar (LNBP), Zmago Jelinčič (SNS), Uroš Lubej (Solidarnost), Rok Andree (Pirati), Andrej Šiško (ZSi), Danijel Bešič Loredan (GibanjeSkupajNaprej), Alojz Kovšca (GAS) in Gregor Kos (ZD).
V luči shoda proti politiki sovraštva, ki ga je v Ljubljani organizirala civilnodružbena koalicija Brez strahu, so v zadnjem televizijskem soočenju predsednikov strank pred nedeljskimi volitvami načeli vprašanje politične kulture in pojava sovražnega govora. Osti so uperili predvsem v SDS in SLS, ki sta v kampanji nastopili tudi z ostrim protimigrantskim tonom.
Voditelja sta Janšo soočila z izjavami kandidatke SDS Lucije Šikovec Ušaj, ki je v minulih dneh razburila s tviti, med drugim o neonacistih in istospolnih. Predsednik SDS Janša, ki se sicer "ograjuje od vsake neprimerne izjave", se od konkretnih izjav ni distanciral. Tako Bratuškova, Tonin in Šarec so ob tem delili mnenje, da se morajo stranke oz. predsedniki strank na ekscese članov znati odzvati, jasno opredeliti in svoje člane opozoriti na njihovo neprimernost.
Po Zidanškovih besedah SLS s svojimi plakati v kampanji ne zastruplja slovenskega prostora s sovražnim govorom, ampak z njimi opozarja na to, da je odhajajoča vlada več pozornosti namenila enemu beguncu, kot pa slovenskim državljanom, ki živijo pod pragom revščine. Na izziv, zakaj so na plakatih izpostavili migrantsko vprašanje, ne pa težave s katerimi se srečujejo v slovenskem kmetijstvu, pa je odgovoril, da vsega programa pač ne morejo spraviti na plakate.
SMC se po Cerarjevih besedah v tem mandatu pokazala, da se da voditi strpno politiko. Strah ga pa je, ker vidi, da to, kar zagovarja Janša, pelje v ideološke spopade in nespoštovanje pravnih vrednot.
Po Židanovi oceni se stanje politične kulture od njegovega vstopa v politiko vztrajno slabša, Erjavca pa skrbi sovražni govori do manjšin. Mesec se je obregnil ravno ob delo koalicije v minulem mandatu, ki se po njegovi oceni ni ustrezno odzvala ob napadih na marginalne skupine. Nekateri člani Levice so poleg članov Piratske stranke Slovenije tudi udeležili današnjega shoda.
Kovšča in Požar sta se strinjala, da za današnjim protestom stoji politika, po mnenju Dobovška pa je vsak shod v času kampanje politično obarvan, veliko vlogo pa imajo tudi mediji, ki morajo poročati realno in ne vzbujati nestrpnost.
Po mnenju Požara je za demokracijo veliko bolj pomembno, da svobodo govora pustimo v maksimalni širini, kot da jo poskušamo dušiti. Cerar pa mu je nato očital, da pogosto laže o marsičem v njegovem tabloidu in s tem škodi ugledu slovenskega novinarstva. Tudi Jelinčiča skrbi prepoved svobode govora, "ker to vodi v prepoved razmišljanja".
Lubej namesto etike, ki jo zagovarja Cerar, rešitev vidi v "sistemskih mehanizmih, ki bodo v politiki naredili red", na primer z omejenim številom mandatov in preferenčnim glasom.
Andree se je obregnil ob Čuša, ki je pomagal pri organizaciji protimigrantskega shoda v Kidričevem. Čuš pa je na to odgovoril, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane.
Kos je opomnil, da so ostrih napadov na javni televiziji deležne tudi male stranke, Šiško pa je izpostavil, da so neparlamentarne stranke soočene s sistemsko politično diskriminacijo, saj z izjemo soočenj na javnem mediju ne dobijo priložnosti za predstavitev za svojih stališč.
Bešič Loredan pa se je ob razpravi o politični kulturi dotaknil še trenda padanja volilne udeležbe in protikandidatom očital pasivno vlogo v kampanji pri pozivanju k odhodu na volišča.
Ob omembi denarja strasti vzplamtijo ...
Med prvaki strank, predvsem med Šarcem, Cerarjem in Janšo se je zaiskrilo tudi ob razpravi o financiranju strank in njihovih kampanj. Večinoma so se strinjali s Šarčevim predlogom parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi to pregledala. Šarcu se zdi financiranje iz tujine zaskrbljujoče, saj se sprašuje, kako je lahko taka stranka in država, ki jo vodi, suverena. Cerar je Janši očital sporni kredit in se čudil, da hoče voditi vlado, pa še v svoji hiši ne naredi reda. Preiskovalna komisija bo prišla prepozno, je dejal.
Če preiskovalne komisije ne bo predlagal Šarec, jo bo SDS, je dejal Janša in dodal, da pa bo pregledala vse, tudi financiranje Šarčeve stranke, ki naj bi dobivala denar državnih podjetij, in to, "kako je frizer od Cerarja dobil 1,5 milijona evrov kredita od državne banke" po tem, ko ga je država dokapitalizirala. Tako Šarec kot Cerar sta očitke zanikala. Cerar je Janši vrnil z očitkom o preusmerjanju pozornosti in nesprejetjem dejstva, "da ravnate netrasparentno v stranki, da ne dvigate sodne pošte, da se obnašate do prava, kot da ga ni treba spoštovati ..." Edino, kar je bilo nesporno ugotovljeno, je bilo, da ste mi mandat odvzeli nezakonito, se je štiri leta nazaj vrnil Janša. Cerarju se je za to, da ga je ozmerjal s cepcem, opravičil in dodal, da še čaka njegovo opravičilo za nezakonito odvzet mandat.
Ankete: na vrhu SDS trdno zasidrana
Po volilni napovedi, ki jo za Večer in Dnevnik pripravlja Ninamedia, se je za vodilno SDS, ki ji pripisujejo 26,1-odstotno podporo, tokrat uvrstila SD (12,8 odstotka) in s tem prehitela dosedanjo drugouvrščeno LMŠ (11,5 odstotka). Med tistimi, ki so v anketi napovedali udeležbo na volitvah, pa jih 46,7 odstotka ne ve ali ne želi razkriti izbire. Na četrtem mestu po volilni napovedi ostaja SMC z 9,8-odstotno podporo, sledijo še Levica (8,3 odstotka), DeSUS (7,9 odstotka) in NSi (7,3 odstotka).
Anketa, ki jo je za časnik Delo naredil Inštitut Mediana, kaže, da tik pred volitvami največje zaupanje uživa SDS, ki bi jo volilo 16,3 odstotka vprašanih. Sledijo Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki bi jo volilo 7,6 odstotka vprašanih, in Levica, ki bi dobila 6,8 odstotka glasov. Še vedno je veliko neopredeljenih.
Na četrtem mestu po anketi je SD, ki bi jo volilo 5,5 odstotka vprašanih, sledi SMC, ki bi jo volilo 4,8 odstotka vprašanih, sledijo DeSUS in NSi s po 4,7-odstotno podporo, SNS z 3,9-odstotno podporo, Stranka Alenke Bratušek, ki bi jo volilo 2,7 odstotka vprašanih, in SLS, ki bi dobila 2,1 odstotka glasov.
