Ob pogledu na poškodovane predmete oziroma naprave na javnih mestih, ki služijo širšemu interesu, človeku nemalokrat pride na misel vprašanje, ali vandalizem res nima meja. Ali tisti, ki imajo veliko prostega časa in očitno še več odvečne energije, res nimajo nobene domišljije, da se spravijo na prvo stvar, ki se jim »postavi« na pot? Ali pa se celo toliko potrudijo, da se namenoma odpravijo k stvari, ki je po njihovem kriva vsega njihovega zla in nesreče in jo morajo zato »kaznovati«.
Zbor krajanov
V Črnomlju ljudje velikokrat potožijo nad vandali, če le imajo priložnost za to. Tako ne mine zbor krajanov, na katerem ne bi opozorili na neprimerno obnašanje posameznikov ali morda celo skupin – v tropu se, tako kot živali, tudi ljudje počutijo močnejše –, ki so še posebej »ustvarjalne« ponoči, rezultate njihovega dela pa ljudje lahko občudujejo naslednje jutro. Prav zanimivo je, da se vandali zelo radi spravijo na otroška igrala in inventar na športnih igriščih. S tem seveda ne prizadenejo le otrok in mladih, ki so najpogostejši obiskovalci teh igrišč, ampak tudi krepko udarijo po žepu bodisi krajevne skupnosti občine bodisi katere izmed ustanov. Igrala namreč niso poceni, saj morajo biti certificirana, certifikati pa stanejo veliko.
Kraje
A če uničevalske pohode po igriščih lahko zares pripišemo zgolj objestnosti, pa so tisti, ki se spravijo na naprave, kot so parkomati ali mlekomati (bankomatov tukaj ne bomo omenjali), očitno naravnani že bolj podjetniško. Navadno jih ne uničijo zaradi jeze, zato ker so jim na poti ali pač kar tako, ampak ker želijo za svoje garaško delo tudi »plačilo«. Vedno namreč vlomijo v tisti del aparata, kjer se zbira denar za plačilo parkiranja ali mleka. Mlekomat v Metliki je bil tako tarča vandalov oziroma vlomilcev že nekajkrat, a je zdaj tega veselja konec, saj so ga lastniki pred nekaj dnevi odstranili. Ves zalepljen s selotejpom pa je (bil) tudi eden izmed parkomatov v črnomaljskem starem mestnem jedru, na njem pa napis strankam, da parkomat zaradi vandalizma ni v uporabi ter da naj ljudje uporabljajo parkomat ob sodišču. Komunala, ki parkomat upravlja, uporabnike prosi za razumevanje.
Osnovna šola
Koga pa naj prosijo za razumevanje v metliški osnovni šoli? Uporabnike športne dvorane in športnega igrišča ob njej, ki morajo gledati nevljudne in marsikdaj tudi vulgarne napise na fasadi športne dvorane? Če kaj, je pisec – ali pa jih je morda več – zelo vztrajen. Ravnateljica Željka Janjac je povedala, da morajo približno vsaka dva meseca beliti fasado, popisano z grafiti, kar jim povzroča dodatne stroške v že sicer vse prej kot polni blagajni. Drugod po Sloveniji imajo šolska igrišča ograjena, v Metliki pa so bila vedno na voljo vsem. Tako se pač ne morejo izogniti prenapetim vandalom, ki so se pred časom spravili tudi na nič krivo ograjo okrog športnega igrišča pri kulturnem domu. Med poletnimi počitnicami bodo metliško športno dvorano energetsko sanirali in v šoli razmišljajo, da bi v sodelovanju z mladinskim centrom poslikali fasado. Morda bo to odvrnilo grafitarje, da bi še naprej »ustvarjali na veliki sceni«.
