Novice Svet24

Izjemno kritični so bili do teh rešitev tudi sindikati, ki so izpostavljali, da bodo stroški takšnega reševanja bank, v primerjavi z drugimi načini, višji in da bodo na koncu največjo škodo utrpeli prebivalci, ki bodo morali to kriti. Vložena je bila celo zahteva po referendumu o njeni ustanovitvi, ki pa jo je ustavno sodišče konec leta 2012 zavrnilo. Marca 2013 je bila naposled ustanovljena slaba banka.

Računsko sodišče potrdilo spornost

Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča: 

»Nekatera podjetja so bila brez točnih kriterijev in logike prenesena na slabo banko.«

Da so bili takratni dvomi upravičeni, se je pokazalo v mnenju računskega sodišča, ki je nastalo novembra lani. Ta revizija pa je zaradi bančne tajnosti še danes počrnjena, tako da najpomembnejše in najspornejše ugotovitve javnosti niso poznane.

O odkrivanju nepravilnosti je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel za nacionalko izjemno kritično in odkrito dejal: »Soočili smo se s pomanjkanjem dokumentacije, celo neobstojem dokumentacije, ki bi pokazala neko ekonomsko logiko oziroma utemeljitev prenosa katerega podjetja na slabo banko – za kar veliko podjetij gre tukaj. Zelo veliko je bilo neke neformalne komunikacije, elektronskih sporočil.« Ob tem je poudaril, da za tovrstno početje ni bilo točnih kriterijev in logike: »Ugotovili smo, da je bilo nekaj podjetij, ki sploh niso izpolnjevala kriterijev za nedonosne terjatve ali pa so celo redno odplačevala svoje obveznosti, niti ni bilo neke posebne utemeljitve, da bi lahko prišla v položaj, ko bi bile lahko njihove terjatve nedonosne, pa so bile na pobudo različnih posameznikov ali institucij celo prenesene na slabo banko, brez tega osnovnega formalnega kriterija.«

Bobo

Nepočrnjena verzija organom pregona

Kot so ugotovili na računskem sodišču, so se seznami za to, kdo bo pristal na seznamu za prenos na slabo banko, oblikovali povsem netransparentno in brez ustreznih kriterijev, saj se ni vedelo, kakšni so formalni razlogi za uvrstitev na seznam, niti to, kdaj in zakaj je nekdo sprejel odločitev o tem. Pri tem NLB-jev interni dokument dokazuje, da se je v dodajanje podjetij na seznam vključila tudi Banka Slovenije, na čelu katere je Boštjan Jazbec. O njegovih poskusih, da on in Banka Slovenije ne bi bila podvržena organom pregona in slovenskemu pravnemu redu, smo pisali pred dnevi. Čeprav NLB nekaterih podjetij sprva ni želela videti med tistimi, ki so se znašla na seznamu, so vseeno bila na končnem seznamu. Zaradi vseh teh spornih praks je nepočrnjeno verzijo revizije računsko sodišče poslalo organom pregona, ki so že pred tem sami preiskovali sporne posle Banke Slovenije.

Bobo

Sporni posli slabe banke

Da dvomi o smiselnosti delovanja in ustanovitvi slabe banke niso bili iz trte izviti, se je pokazalo že ob prvih spornih prenosih podjetij na slabo banko. Eden izmed takšnih primerov, ki sledi tudi temu, kar je povedal predsednik računskega sodišča Vesel, je povezan tudi s podjetjem T-2. Tega je slaba banka želela poslati v stečaj, ko je od NLB prevzela terjatve do T-2.

Stečaju so v T-2 vseskozi nasprotovali in nazadnje letos opozorili, da so bili njihovi poslovni rezultati lani boljši od delovanja slabe banke, ki je poslovala z izgubo v višini 8,3 milijona evrov; T-2 je v istem letu beležil milijon evrov dobička – kljub oteženemu poslovanju zaradi stečajnega postopka. Da je poslovanje slabe banke tudi ekonomsko slabo, se je pokazalo ob njihovi prošnji za državno dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov, kar je vlada ob koncu lanskega leta tudi storila. Glede na to, da je bil njen prvotni namen povrnitev čim večjega dela večmilijardnega finančnega vložka državljanov v banke, je ob takem poslovanju jasno, da jim to niti približno ne uspeva, saj še povečujejo finančne izgube, kar nas lahko upravičeno skrbi.

V krempljih bank

BB Svetovanje je julija 2014 za 11.000 evrov skrbno pregledalo poslovanje in triletne poslovne načrte družb skupine Krater in skupine Eurofit. Nosilec skrbnega pregleda v BB Svetovanju je bil Andrej Božič, menedžer leta 2016. Pogodbo z BB Svetovanjem so dolžniki sklenili na predlog upnic. Kljub temu je bilo naknadno stališče, predvsem NLB, da za to ceno ta izvajalec ni mogel opraviti kvalitetnega skrbnega pregleda. Na osnovi zahteve upnic je dala ponudbo za nov skrbni pregled družba PwC – za slabih 400.000 evrov. Dolžniki so ponudbo zavrnili, končna pogodba pa je bila sklenjena za 97.000 evrov. Za primerjavo: ponudba PwC za cenitev največje slovenske banke NLB je znašala 231.800 evrov.

Interesi v ozadju

V ozadju zgodbe sta bili po mnenju nekaterih vpletenih polastitev optičnega omrežja družbe T-2 in prodaja podjetja pod ceno Telekomu Austria. Da je ta sum utemeljen, se je pokazalo na seji komisije za nadzor javnih financ 7. oktobra 2015. Takrat je poslanka Alenka Bratušek takratnega neizvršnega, danes pa izvršnega direktorja v slabi banki, Janeza Škrubeja, vprašala, ali res držijo očitki, da je pred nastopom funkcije na slabi banki pri svojem predhodnem delodajalcu Deloitte za Telekom Austria posredoval pri poskusu prevzema T-2. S tem naj bi bil v očitnem konfliktu interesov. Odgovoru na vprašanje se je večkrat izmikal, naposled pa dejal, da temu ni bilo tako.

Vendar je pri tem očitno pozabil, da je bil na seji prisoten tudi lastnik T-2 Jure Krč. Ta je na isti seji pojasnil, da se s Škrubejem dobro poznata in da ga je pri njem na kosilu s hrvaškim lobistom prepričeval, da bi se sestali s Telekomom Austria in se dogovorili o prevzemu T-2. Čeprav je na tej seji izjavil, da ni v konfliktu interesov v primeru podjetja T-2, so teden dni kasneje, 17. oktobra, v slabi banki potrdili, »da jih je Škrubej, ki poudarja, da v 'povezavi s T-2 nima nobenega osebnega finančnega interesa', s sumom konflikta interesa seznanil«. Že samo ta primer dokazuje, da je dovolj sumov, ki na konkretnem primeru kažejo, da je pri teh poslih šlo za sumljive interese nekaterih v slabi banki.

Razveljavljen stečaj

22. marca letos je tudi ustavno sodišče pritrdilo temu, da slaba banka ni imela prav, ter razveljavilo stečaj družbe T-2. »Dejstvo je, da za stečaj družbe T-2 res ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021,« so ob tem navedli v kranjskem Garnolu, ki je z 98,06 odstotka največji lastnik telekomunikacijske družbe T-2. Ustavno sodišče je v svoji odločbi po pojasnilih Garnola opozorilo na hude posledice, ki so nastale iz naslova onemogočenega izvrševanja premoženjskih in upravljavskih pravic lastnikov družbe T-2, varovanih s 33. členom ustave. Kot so nam pojasnili, je bilo zaradi teh sodnih procesov poslovanje družbe T-2 precej ohromljeno, z vsakim dnem pa bolj ogrožen tudi njen obstoj. Ker je bilo hkrati onemogočeno tudi izvrševanje pravic lastnikov, bi to pomenilo tudi trajno izgubo njihovih pravic. Kot pravijo, lahko svoj dolg v celoti poravnajo do leta 2021.

M24

Podobna je tudi zgodba s skupino Krater

Med podjetji, katerih terjatve so bile brez jasnih razlogov prenesene na DUTB, so tudi podjetja, ki sodijo v skupino Krater. Vse družbe, ki sodijo v to skupino, so namreč, ne glede na lasten prosti denarni tok iz poslovanja posamezne dolžnice, redno servisirale vse bančne obveznosti.

Družbe Set, d. o. o., Papir servis, d. o. o., Salomon, d. o. o., in Delo TČR (v nadaljevanju: družbe), ki so del skupine, so pristale na DUTB na dan, ko so imele vse obveznosti do vseh bank upnic poravnane skladno s pogodbami in dogovori. Zakaj so bile obveznosti družb prestavljene na DUTB, ni bilo nikoli pojasnjeno.

Vsi krediti skupine Krater so bili pri bankah primerno zavarovani z nepremičninami.

»Do danes nismo prejeli nobenega tehtnega oziroma ekonomskega pojasnila s strani bank, zakaj so bile obveznosti družb prestavljene na DUTB. To je v trenutku pomenilo bistveno poslabšan položaj družb na področju do takrat rednega in nemotenega obnavljanja kratkoročnih in dolgoročnih posojil pri vseh bankah, s katerimi smo poslovali,« ob prenosu terjatev na DUTB opozarjajo na Salomonu.

Načrt za razdolževanje

S prenosom terjatev na slabo banko je postalo poslovanje družb znatno oteženo. Nekatere tuje banke so s podjetji v skupini celo prekinile sodelovanje, zaradi česar je v obdobju nekaj mesecev v takojšnje plačilo zapadlo več milijonov evrov terjatev. Sledila so pogajanja za reprogram kreditov, ki so jih pripravljali in usklajevali dve leti. Pripravljen je bil načrt razdolževanja, ki sta ga pregledali in njegovo ustreznost potrdili tudi dve revizijski hiši, BB Svetovanje, d. o. o., in PricewaterhouseCoopers svetovanje, d. o. o.

Salomon

»Nadzorovana likvidacija« Probanke in Factor banke

Kljub oteženemu poslovanju so po tem načrtu podjetja plačevala obveznosti vsaj še celo leto 2015. Odnos med DUTB in podjetji iz skupine Krater se je poslabšal z likvidacijo Probanke in Factor banke, s katero je na DUTB prešel tudi kredit v višini 5,5 milijona evrov. Čeprav je bil pred tem redno servisiran in je bil tik pred likvidacijo v fazi obnovitve, je DUTB zahtevala takojšnje poplačilo vseh obveznosti, kar je pomenilo nevzdržno situacijo za podjetji Papir servis in Set ter nove pritiske na poslovanje celotne skupine.

NPU

Ko udari država

Ob tem, da je Papir servisu država kar dvakrat preklicala že podeljeno okoljevarstveno dovoljenje in praktično onemogočila delovanje pred tem finančno najmočnejšega podjetja v skupini ter da se je Set zaradi stečaja Dela revij znašel v likvidnostnih težavah, je skupina Krater s pomočjo vseh ostalih podjetij v skupini redno poplačevala svoje obveznosti in dolg uspešno zmanjševala v skladu z načrtom.

S figo v žepu

Ob tem predstavniki vodilnih družb v skupini Krater poudarjajo, da od prenosa terjatev na DUTB konec leta 2013 dalje nobena družba v takratni skupini Krater kljub drugačnim obljubam in dogovorom s strani upnic (DUTB, NLB …) ter zavarovanjem s stoodstotnim depozitom ne more pridobiti bančne garancije. V letu 2014 je bil dogovor, da nosilne družbe, ki se prijavljajo na javne razpise, pridobijo pri eni od podpisnic dogovora o prestrukturiranju (MRA) garancijski okvir v višini 1,3 milijona evrov, s čimer bi se lahko redno prijavljali na razpise in druge posle, ki zahtevajo garancije, a dogovora banke nikoli niso realizirale.

Premagovanje preprek

A kljub velikim preprekam so v času usklajevanja pogojev finančnega sporazuma v letu 2014 družbe plačevale dogovorjen znesek glavnic in vse pripadajoče obresti ter za neregulirane kratkoročne kredite, ki so v času dogovarjanja zapadli, plačale vse zakonite zamudne obresti. Vsi dolžniki so redno servisirali vse pogodbene obveznosti tudi v času veljavnosti enoletnega finančnega sporazuma. Stanje glavnic kreditov in finančnih lizingov skupine Krater na koncu leta 2010 je bilo 64 milijonov evrov, konec marca 2017 pa le še 24 milijonov evrov, kar pomeni kar 62-odstotno razdolžitev v obdobju zgolj šestih let.

Gregor Repič, direktor družbe Salamon, d. o. o.: 

»Do danes nismo prejeli nobenega tehtnega oziroma ekonomskega pojasnila s strani bank, zakaj so bile obveznosti družb prestavljene na DUTB.«

Dvomljiv interes

A kot kaže, redno plačevanje dolgov ni edini interes DUTB, saj se kljub številnim predlogom s strani skupine Krater niso  odločili za sklenitev novega dogovora o odplačevanju obveznosti, ki bi omogočil poplačilo vsega dolga. Potem ko je DUTB delu podjetij v skupini Krater s svojimi potezami in zavračanjem dogovorov skoraj popolnoma onemogočila poslovanje, je konec leta začela sodno izterjavo celotnega dolga in unovčevanje menic za Set, Papir servis in Delo TČR. »V kolikor se bodo aktivnosti nadaljevale, je pričakovati stečaje obeh družb z invalidskem statusom in Dela TČR, upniki pa bodo poplačani iz prodaje premoženja v stečajnih postopkih po bistveno nižjih cenah kot sicer in brez planiranih vračil dolžnikov,« potezo DUTB komentirajo predstavniki skupine.

Zavarovani krediti 

Krediti v višini 23,9 milijona evrov, ki jih terja slaba banka, so zavarovani z vrednostjo nepremičnin, ki so ocenjene na 25,4 milijona evrov.

Reševanje edicij in zaposlenih

Ker je zaradi potez slabe banke postal ogrožen tudi tisk lastnih edicij ene od družb iz skupine in s tem delovna mesta ljudi, ki revije ustvarjajo, je skupina z namenom zagotavljanja nemotenega izhajanja svojih edicij začela krepiti lastno tiskarsko dejavnost. V ta namen ter v izogib socialni bombi, ki bi se zgodila v primeru stečaja tiskarne Set, je zaposlila kar 632 oseb, med njimi 293 invalidnih oseb. Žalostno je, da slaba banka s svojimi spornimi in nepojasnjenimi potezami neposredno ogroža številna delovna mesta, v reševanju le-teh pa glede na nedavne medijske objave nekateri vidijo kriminalna dejanja.