Veliko srečnih naključij v nesrečnem položaju je preprečilo, da bi popolnoma oslepela in imela za vedno ožgan obraz. Je pa njena izkušnja lahko v poduk vsem nam. Pri strokovnjakinji smo se pozanimali, kako previdni moramo biti pri uporabi mikrovalovne pečice. Očitno zelo. Seveda pa smo jo prosili tudi za razlago nedavnega tragičnega dogodka v Domžalah, ko je mlado mamico ubila steklokeramična plošča. Je kuhinja postala smrtno nevaren kraj?
Naša kolegica Neva Železnik je v domači kuhinji sosedi pripravljala čaj. Še preden je prišla soseda k njej, je lonček z vodo dala v mikrovalovno pečico, ko pa je obiskovalka vstopila, je želela vodo znova pogreti. Zatem je, kot vedno, lonček z vročo vodo vzela iz pečice. V tej ni bilo nobene pare, voda ni ušla iz lončka, skratka, prav noben znak ni Neve opozoril na nesrečo, ki je sledila.
Kaj storimo, če nam po telesu pljusne vrela voda?
Na opečeno mesto na koži je treba takoj položiti led. Če ga nimate, si pomagajte s čim iz zamrzovalnika (npr. z grahom), nato čim prej obiščite zdravnika.
Krop ji je pljusknil v obraz
Ko je lonček iz mikrovalovne pečice prenesla na pult, oddaljen približno dva metra, in ga odložila, ji je celotna vsebina pljusnila na desno stran obraza in v lase. »Vse skupaj je bilo videti kot nekakšna vodna eksplozija, v kateri jo je najbolj skupilo desno oko,« se spominja. Na srečo je imela doma dve vrečki ledene želatine, ki si ju je takoj dala čez oči in na obraz. Odhitela k zdravnici, ki je na srečo takoj čez cesto in je ravno takrat delala. Ta jo je takoj poslala na očesno urgenco v Novo mesto, kjer je Neva šele doživela pravi šok. »Ko mi je zdravnica pokrila levo oko in mi naročila, naj z desnim očesom preberem en decimeter velike črke, sem ugotovila, da nanj skoraj nič ne vidim. Samo meglo.« Sledili so obisk urgence ter nato vsakodnevno kapljanje kupa zdravil v oko in jemanje vitamina C za hitrejše celjenje.
Opeklin na obrazu po zaslugi ledu, ki si ga je takoj po nesreči dala na obraz, nima, na oko pa zdaj že vidi, a ne tako dobro, kot je videla pred tem. »Očitno bom kot posledico nesreče morala imeti večjo dioptrijo,« pove s sprijaznjenim glasom in konča z opozorilom, da moramo biti pri uporabi mikrovalovke izjemno previdni. Opozorilo pred nesrečo, kakršna se je zgodila njej, ni zapisano nikjer, pa bi moralo biti. Očitno je nadvse pametno doma vedno imeti tudi led.
Strokovnjakinja: Ne grejte več kot minuto!
Ker nas je zanimalo, kako je kaj takega sploh mogoče, smo se obrnili na prof. dr. Mojco Čepič, redno profesorico za področje fizike na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ta nam je sprva odgovorila, da mikrovalovne pečice ob pravilni uporabi niso nevarne, zato morda ne bomo zadovoljni z njenimi odgovori. »Za začetek lahko povem, da lončka z vodo v mikrovalovni pečici nikoli ne smemo segrevati dlje od ene minute. Voda je bila v primeru, ki ga opisujete, najverjetneje pregreta in je ob premikanju nenadoma zavrela. Z odložitvijo lončka na pult je nastalo vretje. Podobno bi se vaši kolegici zgodilo, če bi na silo odprla vroč lonec na pritisk,« razloži. Skodelico vode v mikrovalovni pečici lahko grejemo 60–90 sekund, sicer sledi pregrevanje. Podoben pojav, a v nasprotni smeri, podhlajeno snov, ki se ob sunku nenadoma segreje, lahko opazujemo v grelnih blazinicah, omeni. »Treba se je zavedati, da čeprav lahko uporabljamo porcelanaste krožnike in kozarce, ki so na otip včasih hladni, se voda v njih ali voda, ki jo vsebujejo živila, segreje do vrelišča ali celo nad njim. Zato je treba s hrano iz mikrovalovne pečice ravnati enako previdno kot z vročo juho s plošče na štedilniku ali z vročo pečenko iz vroče običajne pečice.«
Ali poznate pravila?
Ob ravnanju z mikrovalovko se moramo nujno držati pravil, če želimo poskrbeti za varnost. »Vanjo ne spadajo predmeti, v katerih je kovina, torej krožniki in skodelice z zlatimi obrobami, kovinske posode vseh vrst, aluminijaste folije oziroma vanje zavita živila, kovinske žlice ... Po njih namreč mikrovalovi poženejo velike tokove, zaradi česar se lahko kovinski deli močno segrejejo in poškodujejo, lahko pa se pokvari tudi pečica. Mikrovalovne pečice tudi ne smemo vključevati prazne, kot lahko vnaprej segrejemo navadno pečico. V tem primeru lahko mikrovalovi v pečici pokvarijo oddajnik mikrovalov. Kaj hujšega sicer ne bi bilo, a vseeno. Sodobne pečice so narejene tako, da uhajanja mikrovalov tako rekoč ni, če seveda obdelane mrežaste površine na vratih načrtno ne zdrsamo do čistega stekla. Narejene so tudi tako, da ne delujejo, če so vrata odprta. Druga pravila običajno najdemo v navodilih pri nasvetih za kuhanje: pred segrevanjem v mikrovalovki je treba predreti jajce ali jajčni rumenjak, posode ne smejo biti zaprte in tako dalje. Ti nasveti izhajajo iz dejstva, da se s segrevanjem poveča prostornina teles,« opozarja strokovnjakinja.
Smrtonosna steklokeramična plošča?
V Domžalah se je pred kratkim zgodila šokantna nesreča v kuhinji, ki se je žal končala s smrtnim izidom. 34-letna Domžalčanka naj bi pomivala posodo, pri čemer se je domnevno naslonila ob štedilnik, ki je bil postavljen ob korito. Ubil naj bi jo prijem za steklokeramično ploščo, ob čemer se poraja mnogo vprašanj. Če to drži, bi bilo namreč mrtvih na stotine, saj nam na steklokeramičnih ploščah pogosto kaj prekipi. Prof. dr. Mojco Čepič smo zato povprašali še o tem primeru. Kako je mogoče, da se je kaj takšnega zgodilo, in kaj je šlo narobe tistega usodnega dne v Domžalah?
»Teorija s keramično ploščo je bosa. Je pa mogoče, da je nastal preboj napeljave (slaba ali napačna ozemljitev) na kovinske dele štedilnika, ki se jih je ženska pri pomivanju posode dotaknila. A pri tem ni imela nobene vloge keramična plošča, ampak je zgodba podobna dejstvu, da smo lahko mrtvi, če nam v kad, v kateri ležimo v vodi, pade vključen sušilnik las,« odgovarja. Glede na to, da se je tragična nesreča zgodila v istem bloku v Domžalah, kjer je leta 2013 izbruhnil požar, zaradi katerega so že takrat ugotavljali, kdo je napeljal elektriko, še poveča sum, da je za tragedijo kriv preboj napeljave. Vendar sogovornica pravi, da je napaka verjetno nastala pri vezavi štedilnika in ne kar na splošno pri vezavi elektrike v bloku.
