1300 evrov naj bi zahtevali, da pristopiš v sistem bHIP. 100.000 Slovencev so verižne sheme osiromašile v pravnem kaosu, ki je sledil osamosvojitvi Slovenije.
Nekaj dni poprej mi je na socialnem omrežju Facebook prošnjo za prijateljstvo poslala oseba z imenom Vilja Kos. Nisem je poznal, vendar sem na podlagi nekaj skupnih prijateljev sklepal, da sva nemara bila sošolca. Izkaže se, da dela v spletnem trženju, h kateremu prek zasebnega sporočila vabi tudi mene. Prosi me za telefonsko številko z obljubo, da me bodo v nekaj dneh poklicali iz klicnega centra. »Vse informacije boste izvedeli tam,« moja podvprašanja odpravi nova prijateljica. Na klic ne čakam dolgo. Glas na drugi strani slušalke se predstavi kot Gregor in reče, da dela v klicnem centru. Povabi me na uvodni sestanek in šele ob moji poizvedbi pojasni, da kliče iz podjetja bHIP.
Na lokacijo pridem v večernih urah. Pred vhodom v pisarniški del enega od industrijskih poslopij me čaka najstnik, našemljen v obleko, ki jo je prvič verjetno nosil na maturitetnem plesu. Usmeri me v notranjost, kjer me prevzame podoben lik – in še en na vrhu stopnic. Nazadnje prispem v dolgo halo, na koncu katere je izobešen transparent bHIP. Iz zvočnikov doni elektronska glasba, slišati je, kot bi seksali roboti. Poskušam se usesti nekje v ozadju, a se ob meni naslika ena od oseb v maturitetni opravi, ki me prosi, naj zasedem sedež v še praznih prvih vrstah. Mladenič nato kot kak varnostnik stoji na moji desni, njegov kolega na moji levi. Sumim, da bodo strmeli v zapiske, ki jih nameravam delati v zvežčič.
Tudi ti si lahko bogat
Predvajajo nam profesionalno montirani motivacijski posnetek, katerega osnovno sporočilo je, da nam bodo tukaj razkrili skrivnost uspeha. Uspeha 3.0, kako uspeti v postindustrijski družbi, kjer nam šolanje ne zagotavlja več plačanega delovnega mesta. Ljudje na zaslonu se smejijo, se vozijo z dragimi avtomobili, pijejo koktajle iz pecljastih kozarcev in posedajo na peščenih plažah. »Ti si lahko eden teh ljudi,« reče glas v angleščini, »slaven si, na socialnih omrežjih imaš publiko ravno tako kot Beyonce, edina razlika med njo in teboj je, da zna ona svojo publiko monetizirati«.
Z drugimi besedami, slavni ljudje na račun svoje publike proizvajajo denar, ker to znajo, mi, zbrani, pa te skrivnosti ne poznamo. A nič ne de, vse nam bodo pokazali, vse nas bodo naučili, pobudo po posnetku prevzame predavatelj Uroš Japelj. »Internet ima več kot 3000 milijonov uporabnikov, a drži? Ja! To je dejstvo,« kar sam odgovori na svoje vprašanje. »Wellness industrija producira več kot 3000 milijard letnega globalnega prometa. To je dejstvo, tega ne more nobeden zanikati,« nadaljuje z nizom vprašanj, na katera so možni samo pritrdilni odgovori. Pritrjujejo mu ljudje levo in desno od mene, v skupinskem deliriju mu pritrjujem tudi sam. »Vsak, ki ima povezavo z internetom in zna klikat in zna copy-pastat, lahko ta posel dela. Mi vam bomo tle pokazali, kako se to dela, vi pa to lahko potem počnete kjerkoli.«
Japelj: Z aktivnim delom ne boste obogateli
Prodaja energijskih napitkov poteka prek spletnih strani in paketne dostave. Pri tem je neznano, ali se za to izdajajo računi in od tega odvajajo davki. V sistemu bHIP podjetja nikoli zares ne odprete, le včlanite se v sistem, v katerem dobite spletno stran s svojo prodajalno. Provizijo za prodane produkte ali dejavnost vaših podrejenih vam nakažejo preko plačilnega servisa Paylution, ki je podoben storitvi PayPal.
Pokaže nam fotografijo investitorja Donalda Trumpa, ob njej pa shemo, ki naj bi razodevala skrivnost, kako obogateti. Z aktivnim prihodkom, torej takšnim, pri katerem smo plačani v zameno za to, da na trgu delovne sile prodajamo delo svojih rok, ne bomo nikoli obogateli, pravi. Prav tako ne bomo obogateli kot samozaposleni v lastnem podjetju, v katerem z osebnim premoženjem jamčimo za poslovno uspešnost. Tako moramo še vedno aktivno delati in tako vedno znova proizvajati vrednost.
Pasivni prihodek: naj drugi ustvarjajo vrednost za vas
Postati moramo ali investitor ali lastnik pravne osebe, ki nam bo nosila pasivni prihodek, »naj vaš denar dela za vas«, je Japljevo geslo. Postati moramo torej lastniki kapitala, a kaj ko ga nimamo? Nič ne de, sistem bHIP global deluje in pokazali nam bodo, kako. Japelj na oder povabi ameriškega državljana, ki ga predstavi zgolj s kratico JC. »Obstaja način, da industrijo wellnessa tržimo preko socialnih omrežij. Način, kako vi, kot lastniki podjetja, stopite v partnerstvo s podjetjem, da delate denar. To je vse, preprosto, preprosto, preprosto,« se v angleškem jeziku ponovi JC.
Vstopite v svet mrežnega marketinga
Iz plastenke spije požirek rozasto obarvane tekočine in dvigne flomaster. »To pisalo vas v trgovini stane dva evra. V njegovo ceno je zajeta proizvodnja, transport iz tovarne v trgovino, plača prodajalca v trgovini. Mi delamo drugače. Z močjo interneta se lahko povežete s podjetjem, ki opravi vse težaško delo. Naročil ne rabite sprejemati, ne rabite jim slediti, ne rabite plačevati provizij, niti imeti pisarn po celem svetu. Vse to naredi podjetje za vas,« razloži JC, medtem ko s flomastrom po tabli navdušeno riše shemo neposrednega odnosa med proizvajalcem in kupcem, »vse, kar morate storiti, je, da najdete ljudi, ki iščejo izdelek, in ga prodati. Podjetje vam nato da 50 odstotkov vrednosti produkta. Pošteno ali pošteno?« »Pošteno,« vzkliknemo.
Po tem nastopu nas Japelj povabi na naslednji sestanek, za katerega moramo kupiti vstopnico, ki nas stane pet evrov. »S tem želimo med vami najti tiste, ki ste resni. Na poti do uspeha stoji samo vaš ego, ampak vaš ego vam ne bo plačal računov.« Na drugem sestanku nas bodo naučili, kako pristopiti do spletnega trženja, pove.
Piramidna prodaja ali mrežni marketing?
Prava magija se zgodi na tretjem sestanku – tako bralec, ki nas je glede njegove vsebine obvestil v anonimnem pismu. Če želiš k podjetju pristopiti, moraš na zalogo kupiti njihove izdelke, ki jih nato prodajaš naprej. Japljeva ekipa naj bi delala le s tistimi, ki se odločijo za t. i. profesionalni paket, ta pa stane zajetnih 1300 evrov. Navedbe smo poskušali preveriti pri Japlju, vendar se na naše prošnje ni odzval.
»Pri denarnih verigah se praviloma pojavlja tudi prodaja določenih produktov in storitev, sami sistemi pa se javnosti in potencialnim udeležencem predstavljajo, kot da gre samo oz. prvenstveno za prodajo,« recept za prepoznavanje piramidne sheme razloži Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Opozarja, da tovrstne sisteme smatrajo za zavajajočo poslovno prakso v primeru, »če podjetje ustanovi, vodi ali spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje, pri katerem se potrošnik nadeja plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov«.
Izriše se piramida
Prav za to gre, težko bi namreč verjeli, da energijski napitki v praških nosijo skrivnosti dolgega in zdravega življenja in da je ta dognanja treba tržiti prek mrežnega marketinga. Če bi veljalo takšno povpraševanje po njih, bi jih po vsej verjetnosti lahko kupili v vsaki lekarni. Verjetno prav zato Japelj kot ključ do uspeha omenja pasivni prihodek. V podjetje bHIP morate namreč pripeljati nove člane, ki bodo prav tako vplačali 1300 evrov in na zalogo nakupili proizvode dvomljive vrednosti. Če na svojo levo in desno pripeljete nove distributorje energijskih praškov, boste prejemali pasivni prihodek od vsake prodaje, ki jo izvedejo, in vsake prodaje, ki jo izvedejo člani, ki so jih v verigo podjetja pripeljali oni. Tovrstne piramide se nujno končajo z veliko poraženci, trdi Glavač iz finančne uprave, »tako imenovana življenjska doba denarne verige, ki temelji na Ponzijevi shemi, je vedno pogojena s številom na novo vključenih in z dotokom novih vplačil; ko teh ni ali jih ni dovolj, izplačila niso več možna in sistem se začne podirati«.
»So ljudje, ki ti brez srca iztrgajo 1300 eur in ti rečejo: naredi si lažen profil, kot da si dolgonoga blondinka na Facebooku. Dodaj ljudi za prijatelje in ko te bojo klikali jih preusmeri na nas, češ da bi rada predstavila nov posel,« je svoje pismo zaključil neimenovan bralec. Po naši izkušnji se moramo z njim strinjati. Pri zadevi je najbolj tragično, da preko socialnih omrežij nagovarjajo mlade ljudi, ki zaradi slabega gospodarskega položaja nimajo zaposlitvenih perspektiv. Za razliko od starejših pa nimajo niti izkušnje različnih piramidnih shem, ki so po osamosvojitvi po nekaterih ocenah osiromašile vsaj 100.000 Slovencev.
