V Loški dolini, kamor se stekajo vode s Hrvaške in z Loškega potoka, je kljub dokaj lepemu vremenu voda še naraščala. Vaščani pa se bojijo predvsem novih nalivov. Iz potoka Obrh, ki teče čez Loško polje, je nastalo pravo loško jezero, ki ogroža okoliške vasice. Poleg najbolj ogroženih vasi Markovec, Pudob in Kozarišče je voda začela zalivati tudi hiše v Šmarati in v Danah. Ob 16. uri je bila voda v Pudobu kar za 43 centimetrov višja od najvišjega nivoja, ki ga je voda dosegla v poplavah po žledolomu februarja letos.
Župan Loške doline Janez Komidar je sporočil, da so za šolarje iz vasi Kozarišče in Šmarata uspeli zagotoviti šolski kombi. Še vedno pa ni možno organizirati prevoza za otroke iz Podloža, zato Komidar starše naproša, naj za prevoz otrok poskrbijo sami.
Na Ilirskobistriškem razmere ostajajo bolj ali manj nespremenjene. Vodo gasilci in prostovoljci prečrpavajo iz 13 hiš v Koritnicah in iz šestih objektov na Baču. Kot je za STA povedal poveljnik civilne zaščite Ilirska Bistrica Janko Slavec, so se pa pojavili novi izviri vode na travniku pod Koritnicami, ki sicer hiš še ne ogrožajo, so pa glavni krivci za to, da nivo vode ni upadel. Zaprti sta cesti Koritnice-Bač in Knežak-Koritnice, tako da je dostop do Bača in Koritnic trenutno možen preko vasi Zagorje.
Počasi narašča tudi vodostaj na Cerkniškem jezeru in na Planinskem polju. Ojezeritev se bo počasi povečevala še v naslednjih nekaj dneh, a po navedbah hidrologov se naraščanje postopno upočasnjuje, tudi v Loški dolini. Zaradi novih padavin, ki naj bi bile nekoliko bolj intenzivne v sredo in četrtek, pa se bodo vodostaji na območju omenjenih kraških polj še naprej povečevali tudi v drugi polovici tedna.
Zaradi poplav sta zaprti regionalni cesti Mlačevo-Zdenska vas pri Velikem Mlačevem, in Bloška polica-Pudob pri Pudobu. Še vedno so poplavljene številne lokalne ceste na območju Notranjske, Zasavja, v občini Videm-Dobrepolje in tudi na območju Ljubljanskega barja, kjer se poplavljene površine zmanjšujejo.
Znižal se je pretok Ljubljanice, največ vode je še na območju Lip in Ižanske ceste, kjer je v nekaterih hišah še vedno voda. Kot pravi vodja ljubljanskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Robert Kus, pa pričakujejo, da se bo voda v torek umaknila z območja Ižanske ceste, v naslednjih dneh pa še z območja Lip. Bo pa še nekaj časa ostala na poljih in travnikih.
V občini Ig se stanje po poplavah po besedah poveljnika civilne zaščite Ig Antona Puciharja stabilizira. V zgornjem toku Iške se je tako že začela sanacija. V spodnjem delu, kjer je reka Iška poplavila nižinske vasi, pa še čakajo, da se voda umakne. Kot je pojasnil, so bile poplavljene predvsem kleti in nekaj hiš, iz katerih so se ljudje umaknili k sorodnikom ali prijateljem. Nekatere hiše, predvsem na območju od Iške vasi do Matene in Bresta, še niso primerne za bivanje, saj po vodi v njih ostaja vlaga.
Tudi v občini Dobrepolje se razmere po poplavah umirjajo. Voda se je v nedeljo umaknila, tako da je cesta v Kompoljah, kjer je bilo največ težav, že prevozna, je za STA povedal župan Dobrepolja Janez Pavlin. Nadaljuje se čiščenje poplavljenih objektov in greznic, začeli so tudi odvažati kosovni material, prizadeti krajani pa so hiše začeli sušiti s sušilniki, različnimi grelnimi telesi in razvlaževalnimi napravami.
Zaradi intenzivnih in krajevno omejenih padavin v zgornjem Posočju sta močneje narasli reki Nadiža in Učja. Ob ponovni krepitvi padavin tekom noči lahko manjši vodotoki na tem območju presežejo opozorilne pretoke in se razlijejo na izpostavljenih mestih ob strugah.
Po nedeljskem posvetu vlade so se v koordinacijski skupini, ki jo sestavljajo predstavniki okoljskega ministrstva, izpostav Arso, predstavnika stroke in Uprave RS za zaščito in reševanje, dogovorili, da do srede tedna pripravijo terminski in poimenski seznam del na vodotokih, ki jih je možno izvesti v naslednjih šestih mesecih.
Kot so za STA pojasnili na Agenciji RS za okolje, je bilo letos za vzdrževanje vodotokov namenjenih 17,4 milijona, od tega 7,6 milijona evrov za redno vzdrževanje, 6,3 milijona evrov za odpravo posledic po žledu in 3,5 milijona evrov za interventna dela po jesenskih poplavah.
