Nočni lov na metulje v Krajinskem parku Kolpa
Na območju naravnega spomenika Vrhovske vrtače (območje med Gorenjci pri Adlešičih, Vrhovci in Marindolom) smo tik pred dežjem in ohladitvijo izvedli monitoring nočnih metuljev. Popis je potrdil precejšnjo pestrost favne metuljev in kobilic suhih travnikov Krajinskega parka Kolpa. Sredi septembra favna metuljev že postopoma prehaja v jesenski aspekt. Opažene so bile tudi že prve pozno jesenske vrste kot so Conistra vaccinii, Eupithecia ericeata in Eupsilia transversa.
Favnistično zelo zanimive so mediteranske vrste, kot sta Scopula imitaria in Pyralis regalis, ki se sedaj ob globalnem segrevanju širita v notranjost Slovenije. Zanimiva je tudi Episema glaucina, ki živi na čebulčkih suhih travišč. Od pozno poletnih vrst velja omeniti vrste rodu Agriphila, ki živijo na travah, vrste rodu Noctua, ki v jesenskem času odlagajo jajčeca na travnike, gosenice se najprej hranijo z zelmi, spomladi pa preidejo na grmovne vrste listavcev in vinsko trto. Opažena je bila tudi deteljna kokljica, ki se letos pojavlja razmeroma pozno, videli smo tudi rdečega trakarja vrste Catocala nupta, ki živi na topolih in migratorno vrsto metulja - selivko ahatovko, ki se v tem času pojavlja številnejše kot sicer.
Pestrost vrst metuljev je bila razmeroma velika – popisanih je bilo 90 vrst, čeprav vreme ni bilo optimalno za nočni lov.
Na travnikih je bilo še precej vrst kobilic, saj je ravno ta favna najbolj zamujala ob letošnji pozni sezoni. Pri kobilicah so bile opažene vse vrste pričakovane na suhih travnikih, vendar je pestrost kobilic kljub temu nadpovprečna za Slovenijo za kosne travnike. Prisotna je bila tudi ena tujerodna vrsta pikapolonice - harlekinka, ki pa letos ni več tako številčna kot v prejšnjih letih.
Tudi sicer je biotska pestrost v vrhovskih vrtačah izjemna, saj je bilo na tej lokaciji popisanih tudi največ različnih vrst rastlin. Vrhovske vrtače ohranjamo pred zaraščanjem v sodelovanju s prebivalci parka, v najnujnejših primerih uporabljamo mehanizacijo, zadnja leta pa tudi intenzivno, a kontrolirano pašo ovac. Ob tem ohranjamo ekološke niše, ki omogočajo vzdrževanje ugodne biotske pestrosti. Za ugodno stanje populacij metuljev je pomembna pozna, a redna košnja, izjemoma nekaterim vrstam godi tudi dveletna kosna raba. Seveda moramo kmetijska zemljišča uporabljati za pridelavo hrane, a ob umni rabi zadošča za vzdrževanje ugodne biotske pestrosti tudi ohranjanje zelenih otokov na katerih preživijo različne vrste.
Na nočnem lovu na metulje se nam je pridružilo tudi nekaj osnovnošolcev s starši, ki so z zanimanjem prisluhnili razlagam in prepoznavanju posameznih vrst. Če bo vreme ugodno, bomo lov v oktobru ponovili in takrat boste o tem pravočasno obveščeni, da se nam pridružite tudi Vi, saj je to dogodek zanimiv tudi za začetnike.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
