Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Perzija, skrivnostna dežela pravljic tisoč in ene noči, velja hkrati tudi za deželo številnih modrecev in umetnikov. Glasbeno-pripovedni performans, ki se je odvijal v Parku Rastoče knjige ob novomeški Knjižnici Mirana Jarca in v katerem so se prepletale življenjske pripovedi in poezija perzijskih prerokov Hafisa in Rumija ter tradicionalna iranska glasba, je bil prava literarno-glasbena poslastica.

Obiskovalci so lahko glasu večnih velikanov ob glasbeni spremljavi iranskega glasbenika Behranga Azhdarija prisluhnili skozi branje njune poezije in čutečo pripoved o njunem življenju Carmen L. Oven. Življenjski zgodbi obeh perzijskih mislecev, ki sta ustvarjala pred sedmimi (Hafis) oziroma osmimi (Rumi) stoletji, sta zanimivi že sami po sebi, njuno delo pa je zgled tudi sodobnejšim ustvarjalcem, kot je denimo Goethe. Njuna dela lahko beremo v številnih prevodih, med drugim imamo odlične prevode tudi v slovenščini.

Hafis ali Hafez je bil nadarjeni mož z izjemnim spominom iz Shiraza (Iran), ki je že kot deček v zgodnjem otroštvu znal celotni koran na pamet, njegova poezija in misli pa so preroške kot bi jih zasnoval za današnji dan. Številnim Irancem vseh generacij njegova dela predstavljajo orakelj in jih uporabljajo tudi kot pomoč pri življenjskih odločitvah. Skoraj ni človeka, ki ne bi znal njegovih misli in pesmi na pamet, veliko jih celo na vprašanja odgovarja z njegovimi verzi. Zelo podobno je s pesmimi Rumija, perzijskega pesnika, islamskega pravnika, teologa in sufijskega mistika ter ustanovitelja plešočih dervišev hkrati. Njegove pesmi so pisane v univerzalnem jeziku človeške duše in ob glasbeni spremljavi delujejo še bolj mistično. Iranski glasbenik Behrang Azhdari, razpet med Iranom in Slovenijo, je sodeloval že v številnih glasbenih formacijah in skupinah, med drugim pa je igral tudi z zvezdo iranske glasbe Amirjem Tajikom. Glasba, ki jo je izvabil iz tradicionalnih glasbil, značilnih za območje nekdanjega perzijskega kraljestva, kot sta saz ali ney anban (perzijske dude), je zbrane prav zares odpeljala v oddaljene svetove, čudovito pa je ob spremljavi kitare zvenela tudi njegova avtorska glasba, ki jo izvaja v nam eksotičnem perzijskem jeziku ali farsiju.

Bojana Medle

»Luna je prejela svetlobo zato,
da se ljubkuje z nočjo.«
                                      Rumi