Arhiv Lokalno.si

Ali poznate nešpljo? To po krivici prezrto sadno drevo, z močnimi usnjatimi listi, lahko zraste do šest metrov visoko. V sadovnjakih je vso sadno drevje že odcvetelo, nešplje pa so se ravno te dni odele v svojo belo obleko. Cvetovi nešplje so podobni cvetovom jablane ali kutine in so prava vaba za čebele, ki opravijo njeno opraševanje. 

Nešpljina drevesa so gojili že v antiki in kasneje v srednjem veku, izvira pa iz Perzije. Trgovci so jo prinesli tudi v dežele današnje Evrope. Včasih ostalo sadno drevje še ni bilo tako razširjeno, zato je bila nešplja kar pogosta. Rimljani so jo sadili v bližini svojih vojaških postojank in plodove uporabljali za popestritev prehrane.

Plodovi nešplje so okrogli s premerom dva do pet centimetrov. Imajo rjavo lupino in svetlo meso. Dozorijo v pričetku novembra. Ko pa so plodovi zreli, še niso užitni, ker imajo preveč taninov. Ti se razgradijo šele po jutranjih zmrzalih, ki povzročijo tvorbo sladkorja in mehčanje mesa, ki postane rjavkaste barve in kašasto. Plodove uživamo sveže, omedeni imajo poseben, eksotičen okus.  Iz njih lahko pripravimo marmelado ali čežano, sadno vino in žganje. Tudi v ljudskem zdravilstvu je imela nešplja pomembno mesto. Cenjen je tudi les nešplje, uporablja se za izdelavo okraskov.

Preberite še

Slovenija

Starši, pred začetkom šole ne pozabite na te ključne stvari

Nešplja se počasi vrača v naše sadovnjake, saj so sadike spomladi in jeseni na voljo v drevesnicah. Njena vzgoja je nezahtevna, raste na večini podlag, najraje pa ima vlažno in odcedno prst. Poleg okusnih plodov tudi polepša naš sadni vrt s poznim cvetenjem in poznim zorenjem. Kako to izgleda, pa si oglejte v fotogaleriji.

Tekst in foto
Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si