Po slovenskem dramsko-pustolovskem filmu Varuh meje, ki ga je leta 2002 posnela metliška režiserka Maja Weiss, v Beli krajini niso posneli nobenega filma. Letos pa se je v Metliko in njeno okolico spet napotila filmska ekipa. Film Ne pozabi dihati, namenjen mladim in odraslim, za katerega je padla prva klapa 19. junija, ima s prej omenjenim filmom Maje Weiss, ki je bila tudi prva slovenska režiserka, ki je posnela celovečerni film, precej podobnosti.

A sorodnost ni toliko v vsebini kot v tem, da je producentka nastajajočega filma Majina sestra Ida Weiss, za zgodbo in režijo pa je poskrbel Idin partner Martin Turk, ki je skupaj z Gorazdom Trušnovcem napisal tudi scenarij. Za Turka, tržaškega Slovenca, je to tretji igrani celovečerni film, sicer pa so bili njegovi filmi predstavljeni na več kot sto filmskih festivalih po vsem svetu. Leta 2009 pa je bil kot prvi Slovenec izbran v ugledni program canskega festivala Cinefondation Residence.

Kot je povedal režiser, je film Ne pozabi dihati intimna in atmosferska drama o odraščanju, ljubosumju, prvih ljubeznih in o močnih čustvih, ki preplavljajo mlade. Gre za zgodbo o petnajstletnem Klemnu, ki odrašča s starejšim bratom Petrom in z mamo samohranilko v majhnem mestu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z bratom Petrom, ki ga obožuje, na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno in strastno ljubezensko razmerje z lepo vrstnico Sonjo. To pri Klemnu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.

Klemna igra Matija Valant, dijak Umetniške gimnazije Ljubljana, ki je bil na avdicijah izbran med več kot 200 kandidati, Petra pa Tine Ugrin, ki se je že preizkusil pred filmsko kamero. Vloga Sonje je zaupana Klari Kuk, študentki igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Še ena podobnost je med filmoma Ne pozabi dihati in Varuh meje: v obeh igra Iva Krajnc Bagola, v najnovejšem v vlogi Klemnove in Petrove mame. Poleg priznanih slovenskih avtorjev pri filmu sodeluje tudi mednarodna ekipa. Med drugimi Radislav Jovanov - Gonzo, hrvaški direktor fotografije in kultni režiser videospotov skoraj vseh pomembnejših glasbenih izvajalcev nekdanje skupne države, s katerim Turk tokrat sodeluje že petič. Glasbo pa bo napisal italijanski skladatelj in glasbenik Teho Teardo, ki je med drugim ustvaril glasbo za filme Paola Sorrentina in Gabriela Salvatoresa, pri nas pa je poznan predvsem po glasbenih projektih z Blixo Bargeldom.

Snemanje bodo končali 5. avgusta, kar šest od sedmih tednov snemanja pa bo filmska ekipa v Beli krajini. Martin Turk pravi, da je scenarij pisal za lokacije, ki jih pozna in ki jih obiskuje 10 let, torej z mislijo na belokranjske griče in Kolpo, čeprav v filmu nista definirana ne kraj ne narečje. »Zgodba filma govori predvsem o intimnih čustvih, zato se mi je zdelo pomembno, da je ne definiramo v času in prostoru. Lahko se dogaja tukaj in zdaj, lahko pa je tudi spomin nekoga na najstniška leta. Bela krajina ima veliko neodkritih in nepoznanih lepot, zato bo film tudi njena promocija in v njem jo bomo predstavili kot lepo deželo,« pravi Turk.

Ker se zadnje čase o Kolpi govori predvsem v povezavi z migranti, ki nezakonito prestopajo državno mejo, je Turk povedal, da niso srečali nobenega migranta, čeprav so precej časa snemali ob Kolpi, a tudi policistov, ki so po njegovih besedah zelo diskretni, niso videli prav veliko. »Film bo lahko pomembna promocija za belokranjski turizem. Ne nazadnje je Bela krajina navdušila tudi filmsko ekipo, ki ima v povprečju od 35 do 40 članov, veliko pa jih dežele belih brez sploh ne pozna. Prepričana sem, da se bo marsikateri izmed njih vrnil k Belokranjcem kot turist,« pravi Ida Weiss, direktorica podjetja Bela Film, v produkciji katerega nastaja film Ne pozabi dihati.

Film so posneli ali pa ga še bodo v Metliki, na Otoku, pri Rosalnicah in na Kolpi. Vanj so vključili tudi domačine, in sicer kot statiste ali kot pomoč pri realizaciji filma. »Zelo smo hvaležni za gostoljubje, ki so nam ga izkazali Metličani, župan Darko Zevnik, občinska uprava in svetniki, Komunala, Mladinski center, hotel Bela krajina ter vsi, s katerimi sodelujemo,« je zadovoljna Ida Weiss. A če je videti, da gre vse kot po maslu, to le ni tako. Precej jim nagaja deževno in hladno, skratka vse prej kot poletno vreme, zato morajo neprestano spreminjati urnik snemanja. Ker so mikrofoni zelo občutljivi, morajo večkrat prekiniti snemanje tudi zaradi letal, zvonov, oglašanja žab, rac in drugih živali, kosilnic, traktorjev in še kakšnega kmetijskega stroja.

Režiser Martin Turk predvideva, da bo film na ogled v drugi polovici prihodnjega leta, obljubil pa je, da bodo gotovo pripravili posebno predstavo za Belokranjce.

Članek je objavljen v aktualni, 29. številki Dolenjskega lista.