Arhiv Lokalno.si

Vas Obrh pri Dragatušu je potisnjena na rob rodovitnega Obrškega polja ob vznožje hriba, kjer je po pripovedovanju včasih domoval divji mož. Vasica obstaja že od 15. stoletja. Varuh sveti Lovrenc, ki goduje 10. avgusta, ima patronat nad več kot 500 let staro cerkvico z zvonikom na preslico, grajeno v gotskem slogu. V času turških vpadov, ki niso prizanesli niti temu kraju, je bila požgana, kasneje so jo ponovno pozidali. Na severni strani vasi je lepo urejen izvir obrškega studenca, kjer se prične in konča Grajska učna pot.

V neposredni bližini cerkvice je domačin Anton Jesih, bolj poznan po domačem priimku Medvedov, v opuščeni domačiji pred leti uredil zanimivo zbirko starih predmetov, ki jo je poimenoval Obrška domačija. Hiša, v kateri je zbirka, je pred davnimi leti služila kot kašča za hranjenje cerkvene bere, ki so jo morali vaščani včasih dajati cerkvi.

Vsi hišni prostori, od kuhinje, velike hiše in štiblca, kot so prostore včasih imenovali, so napolnjeni s predmeti, ki so jih ljudje uporabljali v gospodinjstvu pred 50 in več leti. Starinska kuhinjska posoda na ognjišču, razni kuhinjski pripomočki, pa božji kot, ki je bil včasih središče hiše, na stenah slike v starinskih okvirjih nas kar nehote popeljejo v neke druge čase. Manjka ne niti prvi radijski aparat, ki se je v prvih povojnih letih oglasil v eni izmed obrških hiš. Tudi v kletnih prostorih je zbrana vinogradniška in kletarska oprema, ki so jo pred slabim stoletjem uporabljali v teh krajih. V kašči so še lepo ohranjene velike cerkvene skrinje za hrambo žita. V starem skednju ob hiši pa je razstavljeno staro kmečko orodje, ki mu mlajše generacije več ne poznajo niti imena, niti namena.

Preberite še ...

Kulinarika

Ne spreglejte znakov, ki razkrivajo kakovost paradižnika

Medvedov Tone se z zbiranjem starih predmetov ukvarja že od osnovnošolskih let. Vedno je domov prinašal razne stare predmete, jih popravljal in shranjeval v domači hiši. Mama se je včasih zaradi tega tudi jezila, saj je bilo podstrešje čisto zabasano s staro šaro, kot je te stvari imenovala. Vedno mu je bilo žal, kadar je videl, da so ljudje starine zavrgli. V letih po vojni so se nekateri kar sramovali starih predmetov, veliko tega je končalo v ognju ali odpadu. Včasih so ga imeli kar za malo »čudnega«, če je zadnji hip pred uničenjem rešil kak star predmet. Spominja se dogodka, ko je pred leti domov kar na glavi nesel manjšo skrinjo, ker ni imel drugega prevoza. Ljudje so se takrat temu početju posmehovali, danes pa ga marsikdo vpraša, kje bi lahko dobil kak tak primerek. Dosti stvari so mu ljudje tudi sami prinesli, nekaj pa je nakupil tudi na bolšjih trgih.

Ko sva se pred pred poletno vročino po ogledu domačije umaknila v prijeten hlad notranjosti cerkvice, ki jo tudi rad razkaže, v njegovih očeh razberem zadovoljstvo. Tudi sam pove, da je Obrška domačija nekakšno njegovo živlenjsko delo. Srečen je, da so predmeti, ki jih je zbiral skoraj celo življenje, dobili primerno mesto. Tako mlajši lahko vidijo, kako se je včasih živelo, starejši pa se nostalgično spominjajo časov, ki jih več ni.

Na ogled prihajajo razne organizirane skupine iz cele Slovenije, pa šolarji, otroci iz vrtcev in pohodniki po prelepi Grajski učni poti. Če se predhodno najavimo, Tone rad odpre vrata domačije in odgovori na vsa vprašanja radovednih obiskovalcev.

Galerija

Arhiv Lokalno.si