##IMAGE-3860430##

Letos mineva 20 let, odkar je UNESCO 21. februar razglasil mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu ter v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Njihov boj je obrodil sadove in bengalščina je danes s 190 milijoni govorcev četrti jezik na Zemlji po številu govorcev, je uradni jezik Bangladeša in njegov obstoj ni ogrožen. Te sreče pa žal nimajo mnogi drugi jeziki z manjšim številom govorcev in brez institucionalne zaščite.

Ohranjanje maternega jezika je vsekakor pomembno za identiteto posameznika. V nobenem jeziku ne moremo tako natančno izraziti svojih misli in čustev kot ravno v tistem, v katerem tudi sanjamo, tj. v svoji materinščini. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica, ki jo slovenska ustava zagotavlja v 61. in 62. členu. Tudi v Sloveniji, kjer je sicer večini prebivalcev materni jezik slovenščina, namreč prebivajo govorci več kot petdesetih maternih jezikov, ki lahko svojo materinščino ohranjajo le na zasebni ravni ali s povezovanjem v društva.

Prav tako pa tudi za slovenščino ne moremo reči, da je njena raba povsod samoumevna. To nedvomno velja za osrednji slovenski prostor, ne drži pa za obrobje slovenskega etničnega prostora, kjer se slovenska manjšina zavestno upira občasno blažjim in občasno močnejšim pritiskom večinske skupnosti. Za zdaj jim uspeva in slovenščino ohranjajo, ker s tem ohranjajo tudi lastno identiteto, vendar so mlajše generacije vse bolj pragmatične, predvsem pa pogosto ne le dvojezične, ampak večjezične. Kaj menite, ali bi danes še padle na plodna tla Čedermačeve besede: »Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih očetov? Ali boste vdano klonili glave in zalajali, ko ne znate drugega jezika?« Bevkov Čedermac je svojim faranom govoril v narečju in lepo, izbrano je zvenela njegova beseda – prav tako, kot je pel Kurent v Cankarjevi povesti, da je slovenska beseda »beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj«.

Res lepo zveni naša slovenščina in res je bogata v svoji raznovrstnosti. Tukaj ne mislimo samo na zapisano slovenščino, zborni in izbrani jezik besednih umetnikov in imenitnih govornikov. Ne, tukaj mislimo na bogastvo našega jezika v vseh njegovih zvrsteh, ki jih slišimo v različnih okoljih – v delavnicah, na ulici, v mestu in po vaseh. Koliko besed je izumil slovenski govorec za eno in isto stvar, osebo, za isti pojav! Sinonimni slovar slovenskega jezika na primer navaja kar dvajset različnih sopomenk za dekle in kar osemintrideset sopomenk za fanta. Med glagoli je prav gotovo rekorder govoriti: enainosemdeset sopomenk različne slogovne vrednosti navaja slovar. Seveda je večina slogovno zaznamovanih – narečnih, žargonskih, starinskih, tudi slabšalnih, pa tudi pomenski odtenki so precejšnji. Vsekakor dokazujejo bogastvo jezika in izvirnost govorcev slovenščine od njenih začetkov dalje. Še poseben jezikovni zaklad pa so frazemi – stalne besedne zveze, s katerimi začinimo svoje izražanje.

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine vabi, da letošnji praznik materinščine obeležite s sodelovanjem na jezikovni delavnici Sinonimi in frazemi v slovenskem jeziku. Gost prireditve, ki bo na dan maternega jezika ob 17. uri v Knjižnici Mirana Jarca, bo dr. Andrej Perdih, znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in član uredniškega odbora spletnega portala Fran.