Arhiv Lokalno.si

Socialni delavki Majda Sečen, zaposleni na Centru za socialno delo v Sevnici, ki se je pred nekaj leti srečala z Abrahamom, so veselje do ročnega dela privzgojili že v mladosti v domačem kraju, ko je Majda še obiskovala osnovno šolo v Dobovi. Majda se spominja učiteljice Marnove v petem razredu, pozneje je postala Vogrinčeva, a prepričana je, da to, kjer je začela spoznavati ročna dela, ni bi kakšen krožek, kvečjemu kakšen pouk tehnične vzgoje. Spominja pa se, da jo je soseda Hotkova naučila izvesti zvezdice, s katerimi je imela največ težav.

Predvsem se je Majda ukvarjala z vezenjem, "štikanjem" različnih prtov, a pravega časa, da bi se zavzeto lotila svojega najljubšega konjička, pozneje ni bilo, pravzaprav vse dotlej, dokler se ni njena družina povečala za dva člana in je imela porodniško. Takrat se je lahko, ko sta se otroka igrala, ob tem ko je pazila nanju, posvetila tudi ročnim delom. Ko sta si z možem Jožetom – Zdravkom postavila v Florjanski ulici v Sevnici hišo, pa je Majda z ročnimi deli še polepšala velik, topel dom. Ta pa so bila ne zgolj v okras doma, hčerama Tini in Ivi so bili prtički pozneje, ko sta že študirali, uporaben spomin na skrbno mamico v njunih študentskih sobah. Motive, načrte vzorcev Majda najde pretežno v italijanskih revijah, poprej, pred kašnimi tremi desetletji, jih je zasledila tudi v nemških revijah, nekaj prtov pa je izvezenih z vzorci tudi po izvirnih, Majdinih načrtih.

Preberite še

Turizem

Planina, kjer narava sreča zgodovino

Ko jih je te dni razstavila in postavila na ogled za svoje prijatelje, sorodnike in sosede, jih je bilo toliko v kletnih prostorih oz. pritličju hiše, da je postala dobrodošla tudi preurejena nekdanja garaža, v kateri sta mož - trener sevniških karateistov in sin – srednješolec, maturant Jaka, namestila tudi mizo za namizni tenis.

Ko Majdo pobaramo, koliko časa je doslej porabila za ročna dela, meni, da bi bilo to že kar okroglo leto, čeprav zelo težko reče bolj natančno… Otroci sicer nimajo takih konjičkov kot mamica: ena rada pleše, druga poje, tretji dirka, eden je na prvi, peta je pa "boga," to sem pa jaz. Imela je že delavnico ob dnevu odprtih vrat boštanjske osnoven šole. Nemalokrat terja več časa sama priprava dela, iskanje blaga, načrta, barvnih kombinacij, pravi Majda. Z neko kolegico si izmenjujeta načrt in izkušnje. "Včasih moram kakšen vzorec, ki je narisan, tudi popraviti, da se izide," pravi Majda.

Majda je številnim že podarila svoja lična ročna dela in seveda lepšega darila skoraj ne more biti od tistega, kar človeška roka ustvari z veliko potrpežljivosti in ljubezni. Skratka – Majdina ročna dela so vredna ogleda in so lahko v okras v slehernem domu.

Besedilo in foto: P. P.

Galerija

Arhiv Lokalno.si