Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS) ter v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Novo mesto (MDSS Novo mesto) priredila literarno- pogovorni večer. Na dogodku v knjižnici Mirana Jarca sta kot gosta večera sodelovala Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra, in Pavle Ravnohrib, filmski in gledališki igralec. Z moderatorjem, Mitjem Sočičem iz Anton Podbevšek Teatra, so spregovorili o Edvardu Kocbeku in njegovem literarnem opusu.

Gosta literarno-pogovornega večera sta izpostavila Kocbekovo edinstveno literarno držo, v okviru katere je zapustil bogat nabor proze, poezije, dnevniških zapisov in drugih del. »S Kocbekom sem se prvič srečal konec osemdesetih let, ko je Slovensko mladinsko gledališče na svoj program uvrstilo dramatizacijo nekaterih njegovih novel. Blizu mi je literatura, ki jo je težko spraviti v kakršnekoli okvire ali smeri. Pri prebiranju Kocbekovih del čutim, da se je vseskozi zavedal izločenosti in da je govoril predvsem iz svoje globoke potrebe po tem, da spregovori,« je dejal Pavle Ravnohrib. S tem se je strinjal tudi Matjaž Berger, ki je še dodal, da je prav zaradi tega treba Kocbeku posvetiti veliko pozornosti. »Kocbek je bil zelo drzen, pravi intelektualec. In intelektualci so bili vedno neprilagojeni. Prepričan sem, da bo za nami še prišla generacija, ki bo v Kocbeku videla motivacijo in vzgib za nastanek nove literature, osvobojene raznoraznih družbenih stanj,« pravi Matjaž Berger.

Branje je nepogrešljiv del življenja slepih in slabovidnih

Tovrstni večeri slepim in slabovidnim pomenijo veliko, saj je literatura pomemben del njihovega življenja. »Večer, kot je ta, je namenjen lepi slovenski zapisani besedi. Beseda je slepim in slabovidnim dostopna z določenimi prilagoditvami, ta dogodek pa je ena od tovrstnih prilagoditev, kar nas še posebej veseli,« je dejala Ana Ferk, podpredsednica MDSS Novo mesto.

Literarno-pogovorni večer v knjižnici Mirana Jarca je bil drugi večer v nizu dogodkov, ki jih bo Zveza društev slepih in slabovidnih v tem letu pripravila po Sloveniji. Dogodki potekajo v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, s katerim na ZDSSS želijo zagotoviti pogoje za delovanje osrednje knjižnice slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja. Branje literarnih in izobraževalnih vsebin je namreč pomemben del vsakdana slepih in slabovidnih, zato tudi projekt Knjižnica slepih in slabovidnih predstavlja pomemben mejnik v dostopnosti do knjižnega gradiva v sodobnih tehnikah. »Slepi in slabovidni beremo veliko več kot videči ljudje. Zaradi slepote nam namreč del življenja primanjkuje, zato ga pogosto nadomeščamo z literaturo. Upamo, da bomo prek projekta Knjižnica slepih in slabovidnih našim članom omogočili lažje vključevanje v družbo, da bodo znali zagovarjati in izkoristiti svoje pravice, pridobili nova znanja in imeli večje možnosti za zaposlitev,« je dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Novi, večji knjižnični prostori, povečanje nabora knjižničnih gradiv, uporaba sodobnih tehnologij zvočnega zapisa in opreme, izvedba številnih usposabljanj, delavnic ter bogat spremljevalni kulturni program predstavljajo le del vsebin, ki jih obravnava projekt Knjižnica slepih in slabovidnih. Eden od osrednjih ciljev projekta KSS je tudi povečanje nabora knjižničnih gradiv v tehnikah, prilagojenih potrebam slepih in slabovidnih, torej tudi v zvočni obliki. V okviru projekta se bodo z uvedbo formata DAISY postavili novi standardi zvočnega zapisa, ki bodo slepim in slabovidnim omogočali lažje in preglednejše prebiranje besedil.