##IMAGE-3762330##

Konec aprila je potekal evropski in svetovni teden cepljenja, ki je v ospredje znova postavil zaščito za vse generacije, ki jo v boju proti nalezljivim boleznim predstavlja prav cepljenje. Njegov pomen se je letos izkazal tudi v pandemiji koronavirusa, saj ta nalezljiva bolezen ogroža ves svet in Slovenija ni nobena izjema.

Če bi bilo na voljo cepivo, bi namreč s precepljenostjo prebivalstva širjenje virusa lahko zajezili in s tem rešili marsikatero življenje. A prva učinkovita in varna zdravila proti bolezni Covid-19 po mnenju strokovnjakov optimistično lahko pričakujemo kvečjemu jeseni.

Cepljenje je eden izmed najpomembnejših, varnih in učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Kot rezultat dolgoletnega cepljenja in razmeroma visoke precepljenosti se nekatere bolezni (otroška paraliza, davica, rdečke ter okužbe s hemofilusom influence tipa b) pri nas ne pojavljajo več.

PRECEPLJENOST RELATIVNO VISOKA

Podatki o opravljenih cepljenjih in precepljenosti prebivalstva so zelo pomembni za ocenjevanje zaščite našega prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki jih preprečujemo s cepljenjem, in za ocenjevanje uspešnosti programa cepljenja. »Pediatri in šolski zdravniki imamo cepilni koledar, ki smo ga dolžni upoštevati. Če je precepljenost proti določeni nalezljivi bolezni 95-odstotna in več, je cepljenje uspešno in velja, da je kolektivna zaščita dovolj visoka, da bolezen ne izbruhne,« pove Nives Hočevar, dr. med., vodja šolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu (ZD) Novo mesto.

Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tipa b (94,2-odstotna) ter proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (93,2-odstotna) med predšolskimi otroki je na državni ravni in tudi v večini zdravstvenih regij še vedno relativno visoka, kar povečini zagotavlja dobro zaščito pred širjenjem nekaterih od omenjenih nalezljivih bolezni v našo državo.

Velik problem v Sloveniji je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi. V sezoni 2017/18 se je število cepljenih oseb v primerjavi s preteklimi štirimi sezonami nekoliko zvišalo, cepljenih je bilo 4,1 odstotek prebivalstva.

CEPLJENJA PREKINJENA

Pandemija koronavirusa je osupljiv pokazatelj, kako hitro se lahko izbruh razširi, kadar cepiva za zaščito ljudi ni na voljo.

Države si morajo med sprejemanjem ustreznih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa hkrati prizadevati tudi, da bodo otroci cepljeni proti drugim nevarnim boleznim, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do njihovih izbruhov, so ob nedavnem tednu cepljenja poudarjali mnogi strokovnjaki, tudi iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V preteklih dneh je bilo namreč cepljenje zaradi pandemije prekinjeno. Na NIJZ napovedujejo, da se bo cepljenje ponovno začelo izvajati takoj, ko bo epidemiološka situacija to dopuščala in bo poskrbljeno za varnost.

V ZD NOVO MESTO USPEŠNI

V novomeški regiji so pri cepljenju uspešni in za večino cepljenj dosegajo ustrezno precepljenost 95 odstotkov. »Le pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je pri enem letu precepljenost nekaj odstotkov nižja. »Ti podatki so podobni za vso Slovenijo. To nas skrbi, saj se ravno v tej starosti otroci vključujejo v vrtec,« pravi Hočevarjeva.

Na novo se dodajajo v cepilni koledar tudi cepljenja, za katera se starši lahko odločijo in so priporočljiva, niso pa obvezna. 11-letne deklice v šestem razredu osnovne šole se lahko cepijo proti humanemu papiloma virusu, ki povzroča rak materničnega vratu in genitalne bradavice. Odziv v občini Novo mesto je slabši od slovenskega povprečja, se pa dviga in se približuje 50 odstotkom.

»Upamo, da bomo s podporo in sodelovanjem z ginekologi izboljšali situacijo. Cepijo se lahko - brez plačila - tudi dekleta do 22. leta, če se niso odločila takrat, ko so imela možnost. Z veliko nestrpnostjo pa čakamo, da bodo v program cepljenja proti HPV vključeni enakovredno tudi dečki,« pravi Hočevarjeva in pove še za novost v lanskem letu, da so 3-letni otroci upravičeni do treh odmerkov cepljenja proti klopnemu meningitisu, a odziv je še majhen.

Sicer pa se v zdravstvenih ambulantah srečujejo z boleznimi, proti katerim je cepljenje obvezno. Največ je oslovskega kašlja, v Sloveniji so bile nedavno prisotne ošpice. Omeniti velja tudi gripo, ki je letos izredno prizadela otroke s hudo klinično sliko. »Cepivo imamo, precepljenost pa je praktično zanemarljiva,« težko razume vodja šolskega dispanzerja v novomeškem ZD.

Od sredine marca je tudi v njihovi ustanovi izredno stanje zaradi korona virusa. Preventivno dejavnost in cepljenja so prekinili, sedaj z njimi počasi zopet začenjajo.

Najprej je pričela potekati preventiva dojenčkov. »Vsakega otroka povabimo telefonsko, s starši se pogovorimo o dilemah in preverimo, če so v družini zdravi in če ni bilo nobenih epidemiološko sumljivih stikov. Ravno te dni se preventiva širi in vabljeni bodo 3-letni otroci in vstopniki za šolanje. Ti pregledi so združeni z najbolj aktualnimi cepljenji,« pravi Hočevarjeva in dodaja, da se prav v času, ko prebivalstvo vsega sveta čaka na cepivo proti koronavirusu, ki je najmočnejše orožje v boju proti bolezni, vsi še bolj zavedamo pomen cepljenja. »Zdravniki upamo, da bo izkušnja nalezljive bolezni opozorila na pomen in korist cepljenja,« pove.

KDAJ CEPIVO?

Zaradi koronavirusne bolezni 19 je prizadet ves svet, ljudje umirajo. Jasno je, da bomo na dolgi rok koronavirus lahko najbolje obvladali z učinkovitim cepivom, s katerim bo treba cepiti celotno človeštvo.

Ker cepiva in zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo zdravniki najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili, med katerimi so zdravila proti malariji, eboli, SARS-u, gripi in HIV-u, a to so le poskusna zdravljenja.

Kot opozarjajo strokovnjaki, je treba biti pri cepivu previden, saj mora biti absolutno varno, preden bodo z njim cepili celotno človeštvo - od dojenčkov do starejših. Novi koronavirus je zelo kužen in trdoživ, se hitro spreminja in težko je napovedati, ali bo v mutirani obliki bolj ali manj nevaren za ljudi.

Strokovnjaki se ukvarjajo tudi z vprašanjem, koliko časa bo trajala zaščita po cepljenju. Pri nekaterih cepivih je doživljenjska, pri drugih, kot npr. proti gripi, pa ni tako dolgotrajna.

Od znanosti je zdaj odvisno, kako hitro bomo prišli do učinkovitega zdravila ali cepiva. Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik; koronavirus ogroža številna človeška življenja. Zato je zdaj pomembno, da širjenje virusa čim bolj upočasnimo, da bomo zdravi dočakali cepivo. Če bomo uspeli širjenje virusa zaustaviti, bomo pridobili dovolj časa za razvoj cepiva. Če pa epidemije ne bomo obvladali, bo cepivo za veliko ljudi žal prišlo prepozno. To pomeni, da se splača spoštovati sprejete ukrepe za zajezitev epidemije.

Članek je bil objavljen 23. aprila v 18. št. Dolenjskega lista 2020.