Arhiv NTRC

»Na območjih, kjer pomanjkanja čiste vode morda še ne poznamo, se lahko zgodi, da bomo za vodo, ki ji ne bomo več zaupali, morali prispevati pomemben del družinskega proračuna. V takšnem svetu si ne želimo živeti. Osveščenost o pomenu varčne porabe vode in načinih pravilnega odvajanja in čiščenja odpadne vode je zato za vse nas izjemnega pomena,« pojasnjuje dr. Marjetka Levstek in dodaja, da je varčevanje z vodo v nekaterih slovenskih krajih že zdaj zelo pomembno, zlasti v poletnem času, a tudi v primerih, ko pride do izpada oskrbe s pitno vode v vodovodnem omrežju. »Glede na smernice podnebnih sprememb se lahko že kmalu zgodi, da tudi v drugih geografskih regijah čista pitna voda iz pip ne bo tekla v neomejenih količinah. Zato je pomembno, že danes začnemo razmišljati, koliko vode porabimo za vsakodnevna opravila in kje jo lahko privarčujemo.«

Nekoč cenjena dobrina

Slovensko društvo za zaščito voda se je dokopalo do zanimivih podatkov, kako sta se odnos do vode in njena poraba spreminjala skozi čas. Levstkova izpostavlja, da je bila voda pred drugo svetovno vojno cenjena dobrina, saj so bila le redka gospodinjstva priključena na javni vodovod, ostala so uporabljala kapnico ali vodo iz bližnjih izvirov. »Zato so ljudje z vodo takrat ravnali zelo preudarno. Za pomivanje posode v preprostih koritih so uporabljali lesni pepel, perilo so prali enkrat tedensko na skupnih periščih z doma pripravljenim milom, kopali so se enkrat tedensko, marsikdo še redkeje. Ker je bila večina takratnih stranišč na štrbunk, vode za splakovanje takrat še niso uporabljali.«

Najbolj potratna 80. leta

Vse se je spremenilo v 80. letih, ko je bila večina domov že priključena na javni vodovod. »Z vodo so gospodinjstva najprej še varčevala, saj so bili spomini na njeno pomanjkanje še živi. Z gospodarsko rastjo se je višal standard prebivalstva, ki se je odražal v večji porabi vode za domača opravila, spomin na pomanjkanje je bledel. V gospodinjstvih so za pranje perila že uporabljali pralne stroje, pomivanje posode je bilo večinoma ročno, pri čemer topla voda ni tekla v nedogled, ampak se je raztopino z detergentom za pomivanje posode pripravilo v prvem koritu, splakovalo v drugem,« izpostavlja predsednica društva in dodaja, da so v kopalnicah uporabljali toplo vodo, kar je pomenilo večjo porabo vode za osebno higieno. Stranišča s splakovanjem so bila običajen standard. Po izračunu društva je tako povprečna poraba vode na prebivalca v letu 1980 znašala 117 litrov na dan, kar je krepko več kot 13 litrov na dan, kolikor je oseba porabila pred drugo svetovno vojno. »Tako velik skok porabe vode na prebivalca v štiridesetih letih je že nakazoval razvrednotenje vrednosti in pomena vode, saj jo je bilo v naših pipah vselej na pretek,« še dodaja.

Vedno manjša poraba

In kako je danes, ko smo že dodobra zakorakali v 21. stoletje? »Standardi oskrbe s pitno vodo postajajo strožji, stroški priprave vode ter vzdrževanja vodovodnih sistemov so vedno višji, če želimo ohranjati visoke standarde javne oskrbe s pitno vodo. Vedno bolj se zavedamo, da uporaba pitne vode v gospodinjstvih za opravila, ki niso povezana s prehrano, ni dopustna in da je treba razmišljati o drugih virih vode za namene, kjer v gospodinjstvu potrebe po pitni vodi ni, na primer o uporabi kapnice ali že uporabljene vode v kopalnici za splakovanje stranišč. V družinskih proračunih zaznavamo povišanje stroškov pitne vode, kar nas spodbuja k varčevanju,« še izpostavlja Levstkova in dodaja, da stare in precej potratne pomivalne ter pralne stroje menjamo z varčnejšimi, tuši nadomeščajo kopalne kadi, za izplakovanje stranišč z novejšimi kotlički že uporabljamo minimalne količine vode. »S takšnimi ukrepi nam je uspelo leta 2020, ko je gospodinjstvo statistično štelo povprečno 2,5 osebe, porabo vode v gospodinjstvih zmanjšati na 10 kubičnih metrov na mesec.« Foto: Pexels

Preberite več v Novem tedniku