Čisto na dosegu roke je že in samo vprašanje časa je, kdaj bom dolgi triatlon zaključil pod 8 urami. V svetu dolgega triatlona se dokončno zapišeš v vrh profesionalizma, ko za razdaljo 3.8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42.2 km teka porabiš manj kot 8 ur. To je zaenkrat uspelo le dobrim 50 atletom v zgodovini, ki so v največji meri oblikovali karakter dolgega triatlona. Gre za tako dolgotrajno tekmovanje, da poleg fizične in psihične priprave na rezultat odločilno vplivajo tudi profil proge, vremenske razmere, konkurenca …

Ravno zaradi teh zunanjih dejavnikov v Benetkah nisem imel pogojev, da bi prebil mejo 8 ur. Plavanje iz glavnega kanala ob mostu, ki povezuje Benetke in celino, je res nekaj posebnega. Zaradi tokov je bil plavalni del težji kot na drugih tekmah in tako po času daljši kot sem pričakoval. Za razdaljo sem potreboval 55 min, saj je obdobje oseke je povzročilo, da je imelo morje močan tok v obratni smeri našega plavanja. Profil kolesarske proge je bil raven. Vozili smo krožno, 7 krogov, ki so bili oteženi z ostrimi, 180 stopinjskimi, obrati. Poseben izziv je bila še površina, saj v industrijski coni, kjer smo kolesarili, ni bila idealna. Več kot 10 x na krog smo prečkali železniško progo, kar me je upočasnilo in vseskozi metalo iz ritma. Tudi tek je bil krožen. V 4 krogih in pol, speljanih po parku, bi bil v hladnejših razmerah sicer odličen, sedaj pa je bil, brez sence in obsijan z žgočim soncem pri temperaturi 30 stopinj, utrujajoč in zahteven.

Taktično smo prvi trije tekmovalci vozili vsak svojo dirko in veseli me, da sem bil tu uspešnejši kot konkurenti. Po plavanju sem imel zaostanek 2 minuti za vodilnim Mcneicom, a se nisem vznemirjal. Vedel sem, da bo odločal tek. Na kolesarskem delu je vodstvo prevzel Wurf, ki kot nekdanji kolesar ekipe Sky, podira vse kolesarske rekorde triatlonskih tekmovanj. Ob zaključku kolesarskega dela sem imel ogromen, kar 11 minutni zaostanek za vodilnim! A iz izkušenj vem, da je tekaški maraton nepredvidljiv čisto do konca. Ob pogledu na mojega trenerja Aleša Suhadolnika ob progi sem se še jasneje zavedal njegovega pogosto izrečenega reka: »It aint over till it's over!«. Ko sem v prvih 34 km zmanjšal razliko na 7 min, sem ugotovil, da sem odlično pripravljen. V nadaljnjih 4 km sem še zmanjšal razliko na 4 minute in po 38 km prešel v vodstvo. Na krilih adrenalina sem lahko vzdrževal visok ritem teka kljub utrujenosti in pregretosti telesa. Do ciljne črte sem pridobil še 8 min in pol, kar kaže na prepričljivo zmago, za katero je bilo potrebno garati praktično do ciljne črte. V zaključnih metrih, ko sem jo imel že prepričljivo v rokah, mi je spremljajoči kolesar omenil, da bi lahko dosegel celo rekord proge. Tako sem si zadal še dodatni cilj in uspelo mi je. Poleg zmage sem za slabi 2 minuti še popravil prejšnji rekord.

Moji dosežki tega dne so zame dokaz, da s strokovno ekipo delamo v pravi smeri. Treningi postajajo manj obsežni, s poudarkom na vsebini in kakovosti. To mi omogoča daljši čas regeneracije. Moja zvesta ekipa pod imenom »JK Triathlete« je ciljno usmerjena. Sam vem, da imam še rezerve, zato so moji tekmovani cilj zelo ambiciozni.

Po letošnjih treh polovičnih dolgih triatlonih in temu dolgemu triatlonu, se naslednji vikend odpravljam na 4 urno dirko na Balatonskem jezeru, v meni prisrčnem mestu Keszthely.