Kaj je v resnici to, kar imenujemo usoda? Je to res nekaj »zapečatenega« in neizbežnega?
MIT O USODI IN EZOTERIČNA RAZLAGA USODE
Mit, ki razlaga, da je naša usoda vnaprej določena in zapečatena, preden se človek rodi, in ji na noben način ne more uiti, je kot knjiga, ki je že napisana in v kateri je do smrtne ure podpisana vsaka podrobnost. To trditev so danes ezoteriki popolnoma ovrgli.
Bolj uporabna je grška ideja usode, moira, ki pomeni dodeljeno, porcija, del. Usoda po grški interpretaciji je torej del našega življenja, naš nevidni spremljevalec, ki pa ne vpliva na vsak naš premik in odločitev. To je tisti del, ki nas vodi in bdi nad nami, nam šepeta opozorila in spodbude, nas potiska v določeno smer.
Na svet pridemo z določenim načrtom, ki pa našega življenja ne determinira, saj je predvsem možnost in obet. Da načrt lahko izpeljemo, nam je dodeljen pomočnik: v rimski antični filozofiji so ga imenovali genius, lahko pa mu preprosto rečemo naš dušni spremljevalec. Imenujem ga angel varuh ali pa tudi dobri, beli volk.
Kako mu prisluhnemo in kako nam pomaga, vam opišem v nadaljevanju.
SPOZNAJMO RAZLIKO
Kako ločimo usojene dogodke od dogodkov, ki jih kroji naša svobodna volja?
Prihodnost se napoveduje po njenih vzrokih, ki jih je treba pametno preučiti. Tako ravna zdravnik, ki postavi diagnozo in predvideva, kako se bo razvijala bolezen, ali vremenoslovec, ko sestavlja vremensko karto in napoveduje, kakšno bo vreme. Nekateri vedeževalci in jasnovidci lahko torej natančneje, bolj intuitivno, v obliki slutenj vidijo prihodnost.
Če pa se govori o ukrepu svobodne volje, ga nobeno človeško bitje ne more zanesljivo napovedati. Nihče mi ne more zanesljivo napovedati, ali bom uspešno opravila izpit iz določenega šolskega predmeta. Lahko pa mi napove ugoden vpliv usode v času izpitnega roka.
Pri tem delu – na primer pri študiju, lahko s svobodno voljo veliko naredimo, če energijsko prečistimo prostor za učenje, poskrbimo za fizično zdravje z aktivnostjo in prehrano. Lahko v hipnozi omilimo tremo in podobno. To je naš gibljivi del usode, ki ga lahko »upravljamo«.
VLOGA ANGELA VARUHA
Naš angel varuh, naš dušni spremljevalec nam pri izpolnjevanju poslanstva, ki je sestavni del naše usode, ves čas pomaga z namigi, da se premaknemo v pravo smer. Skozi »naključne« dogodke nam daje namige in nasvete. Pri pisanju knjige sem si močno želela izboljšati fokus oziroma koncentracijo in biti obenem odprt kanal za prejemanje informacij z višje ravni. Tako sem »po naključju« (ki dejansko to ni bilo) zasledila recept z uporabo medu in orehovih jedrc. Slednje sem pripravila tudi kot obredno daritev, in pisanje kanaliziranih sporočil za knjigo Sporočilo z Oriona mi je steklo hitreje ter precej jasneje.
Skratka, naš pozitivni dušni vodnik, imenovan tudi angel varuh, poskrbi za prava naključja. Naša naloga pa je, da ta naključja smiselno uporabimo za dosego svojega cilja. Običajno ima dušni spremljevalec za nas preprosto in jasno sporočilo, ki ga prejmemo prek nekega navidezno naključnega dogodka.
KAJ PA ČE (OZIROMA KO) SE VMEŠA PADLI ANGEL ALI HUDIČ?
Živimo v svetu polarnosti, in če obstaja božanska energija, obstaja tudi njeno nasprotje. Če ne bi bilo teme, se ne bi zavedali svetlobe.
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Najbolje nam set polarnosti znotraj nas opiše indijanska zgodba o črnem in belem volku.
Zgodba o črnem in belem volku
Nekoč, pred davnimi časi, je ostareli Indijanec Cherkee pripovedoval svojemu vnuku: »V notranjosti vsakega človeka se odvija boj med dvema volkovoma. Prvi volk vedno predstavlja zlo: jezo, zavist, ljubosumje, pohlep, samopomilovanje, bes, laž, sebičnost in nasilje; drugi pa dobro: mir, ljubezen, nesebičnost, resnico, sočutje, srčnost, vedrino, upanje in pripravljenost pomagati.«
Po premisleku je vnuk vprašal: »In kateri volk na koncu zmaga?«
»Zmaga vedno tisti, ki ga hraniš!« je odgovoril starec.
KAKO SE KARMA ZABELEŽI V AKAŠKE ZAPISE?
Vse se začne v našem notranjem svetu čustev. Če gojimo dobra čustva (hranimo dobrega, belega volka), ali povedano z drugimi besedami, če sledimo vodstvu angela varuha, pripravljamo teren za dobra dela. Velja tudi obratno: ko gojimo negativna čustva, ob tem hranimo črnega volka.
Od čustvenega nagnjenja do fizične izvedbe pa je samo en korak. Ta korak predstavlja akcijo, neko reakcijo in to z drugimi besedami imenujemo karma. Karma je lahko dobra, kar predstavlja dobre akcije, take, ki so v skladu z našo dušno naravo, ali pa slaba, če izberemo akcijo, ki ni v skladu z našo dušno naravo. Primer: za neko osebo je pravilna akcija odprtje poslovne dejavnosti, npr. frizerskega salona, medtem ko je ta dejavnost za kakšno drugo osebo popolnoma napačna, torej negativna odločitev. Skratka, naša dobra dela se beležijo na naš račun v plus, v dobrobit, medtem ko se slaba dela in zamujene priložnosti beležijo v minus, kot dolg. Vsakodnevno ustvarjamo dobra in slaba dejanja, na primer smo ljubeči do svojih otrok, staršev, hišnih ljubljenčkov, iskreni sopotniki, prijatelji … ali pa se kot slaba dela beležijo lenoba, vsiljevanje mnenja, nespoštljiv odnos do svojega telesa, tudi nezmožnost iskrenega izražanja ...
Sedanje življenje je rezultat številnih preteklih akcij in reakcij, kot tudi tistih zamisli, ki jih ravnokar ustvarjamo.
Beleženje na naš »bančni račun« dobrih in slabih dejanj (idej) imenujemo akaški zapisi ali zapisi na metafizični (nefizični) ravni.
Gre za nefizično, nematerialno gradivo. Mimogrede: tudi obljuba ljubezni ni pisna pogodba in še kako ustvarja most med dvema dušama prek čustvenega in duhovnega načrta.
VERIGA V OCEANU
Karma se ne nanaša le na eno fizično življenje, temveč zajema delovanje številnih življenj. Veliki Jogananda je stvar pojasnil takole: »Življenje je kot velika veriga v Božjem oceanu. Ko en del te verige potegnete iz vode, vidite samo ta majhen košček, začetek in konec pa sta skrita v vodi. In tako v tej inkarnaciji vidiš samo en člen v verigi življenja, medtem ko preteklost in prihodnost, čeprav nevidni, ostajata v Božjih globinah. Skrivnost se razkriva samo tistim, ki so pripravljeni nanjo.«
S temi besedami je Jogananda opisal reinkarnacijo ali ponovno utelešanje duše. Izraz inkarnacija se šteje za reinkarnacijo duše v novo fizično telo z namenom, da izkusi že izbrane naloge. Smrt je le preobrazba iz ene oblike v drugo, medtem ko je življenje manifestacija prejšnjih izkušenj, kakršnekoli že so bile. Zato je pomembno sprejeti dejstvo, da je vse, kar se nam dogaja, pravzaprav naša izbira. Sami smo ustvarili scenarij, izbrali igralce, oblikovali kulise in (kar je najpomembnejše) svoje življenje usmerjali po meri lastne duše. Karmični spomin se torej nanaša na obstoj duše, ki gre skozi številna fizična življenja, vendar pri tem ostaja ista in pogosto nespremenjena. (Opomba: včasih del ene duše vsebuje tudi del druge duše, včasih pride do dušne izgube in podobnih nepravilnosti.)
KAKO STOPITI IZ ZAČARANEGA KROGA SLABE KARME?
Karma je lahko upravičena ali pa neupravičena. Upravičena karma (beri: delovanje) je zaslužena karma in temu se ni mogoče izogniti. Ker si si slabo postlal, pač slabo spiš. In ker nisi nič posejal, ne boš žel ničesar dobrega. Neupravičena karma pa predstavlja obžalovanje nečesa, česar nismo storili, pa bi morali, ali pa smo nekaj storili in to obžalujemo. Primer neupravičene karme našega največjega pisatelja Ivana Cankarja sem opazila v njegovi črtici z naslovom Skodelica kave. Kot sem razumela, je občutil izjemno hudo krivdo, ker je zavrnil materino kavo.
Toda karmo ustvarjamo tudi v tej inkarnaciji, zato so dejanja, ki se izkažejo kot popravki, še kako pomembna. Podobni smo študentu, ki si je en predmet pustil za naslednje leto šolanja, ko pa vstopi v to življenje, občuti določeno področje kot dolg, ki ga mora poravnati, kot nujni izpit, ki ga mora opraviti, da bi lahko napredoval. V večini primerov sem odkrila, da si je človek že pred rojstvom izbral področje, kjer naj bi imel največ težav, in to prav zaradi priložnosti »popravljanja« napak, ki jih je storil v enem izmed prejšnjih življenj (običajno v predhodnem).
To področje je videti mučno, saj gre za kazen oziroma sankcijo, ki uničuje vse tisto, kar bi želeli ohraniti. Nanaša se na situacije in ljudi okrog nas, pa tudi na naše fizično telo, zato te stvari vzbujajo strahospoštovanje in so obravnavane kot »slaba karma – slaba usoda«. Karmično nalogo dojemamo kot nehvaležno dolžnost, počutimo se, kot da nas nekaj muči, kaznuje in uničuje vse pozitivno okrog nas.
Kaj lahko storimo, kadar imamo na nekem področju tako slabo pred-usodo? Odgovor je preprost: temu področju moramo nameniti veliko več pozornosti v smislu truda, napora in vztrajnega pravilnega delovanja.
4 STEBRI
Svoje štiri stebre usode smo ustvarili prek karme (akcije, reakcije, izbire nekega delovanja) in jih še ustvarjamo – ti pa določajo našo usodo.
Ti so:
pozitivna ali dobra karma
negativna ali slaba karma
pozitivni dušni vodnik (beli volk)
negativni dušni vodnik ali črni volk
Obstajajo ljudje, ki tako zelo hranijo negativnega dušnega vodnika in jim je vsakršno dobro delo samo nuja, da dobijo, kar hočejo. Slednje imenujem kar negativne duše. Najbolje se jim je izogniti, če je le mogoče.
Ko se nam kateri steber poruši, se sesujemo vase in to doživljamo kot »kruto« usodo, nevede, da smo si jo »pridelali« sami tekom številnih inkarnacij, in ne le v tem fizičnem življenju.
Na ta način dobimo tudi odgovor, zakaj se dobrim ljudem godijo hude stvari. Še globlje: zakaj se kriminalcem nič hudega ne zgodi, zakaj bog dopušča toliko trpljenja.
Trenutno življenje vidimo kot en delček verige, ki ga izvlečemo iz morja, preostalo, začetek in konec, pa je skrito v božjem oceanu.
NAJBOLJE, KAR LAHKO NAREDIMO:
1. Delujmo po svoji vesti (ustvarjajmo pozitivno karmo).
2. Rešimo se slabe karme, odpustimo sebi in drugim.
3. Hranimo dobrega, belega volka oz. prisluhnimo dušnemu vodniku.
4. Izognimo se vsemu, kar podpira – hrani črnega volka.
Bodimo potrpežljivi in vztrajni pri svojih štirih namerah. Ne pričakujmo rezultatov čez noč. Vendar uživajmo ob misli, da ozaveščeno in z zavedanjem kultiviramo svoj vrt življenja, katerega vrtnar smo mi sami.
