I. V., arhiv DL

##IMAGE-3767389##

Prvi je pretekli teden poklical Jože, ki ima vinograd na Trški gori. K razmišljanju so ga spodbudili članki v kar nekaj številkah Dolenjskega lista z naslovom Oderuška podražitev komunalnih storitev. »Gre za območje, za katero skrbi Komunala Novo mesto. Zaposlene na novomeški komunali sprašujem, kako so izračunali, da v zidanicah ustvarimo 22,3 kg smeti na mesec, za kar moramo plačati pet evrov. Toliko smeti ne 'pridelam' v zidanici vse leto, sploh pa v skupno posodo na Trški gori ne vržem prav nič, ker je predaleč. Če morda imam kakšen odpadek, ga odnesem domov. Doma, živim v novomeški občini, plačujemo odvoz smeti po številu oseb. Če sem v zidanici, ne ustvarjam smeti doma, a mi tega komunala na položnici ne odšteje,« je bil jezen Jože. Hkrati je pozval vinogradniška društva z območja, ki ga pokriva Komunala Novo mesto, da ustanovijo civilno iniciativo in se s protesti uprejo komunali, ker, kot je dejal, ne nameravajo dvakrat plačevati za iste odpadke.

Vodja sektorja splošna komunala Simon Štukelj je pojasnil, da je metodologija izračuna storitev ravnanja s komunalnimi odpadki zelo natančno zakonsko določena. »Žal v tem primeru ni tako kot pri obračunu porabe vode ali katerih drugih storitev, ki jih je mogoče meriti z različnimi merilnimi napravami na vsakem odjemnem mestu. Količina obračunanih odpadkov je tolikšna, kot jo v povprečju mesečno povzroči ena oseba, ki stalno ali občasno biva na določenem območju. Ravnanje z odpadki pa je zelo kompleksno področje in ne pomeni zgolj tistega zabojnika, ki je bolj ali manj oddaljen od določenega objekta. Zajema zbiranje in odvoz mešanih odpadkov, vse vrste ločenih frakcij, zbiranje nevarnih odpadkov, prevzem odpadkov v zbirnih centrih, enkrat letno neposreden odvoz kosovnih odpadkov, obdelavo odpadkov in na koncu še odlaganje preostanka,« je obrazložil Štukelj.

Irena, ki se vsak dan vozi iz Straže proti Novemu mestu, ne more spregledati, kako neurejeno je ob cesti mimo pokopališča v Srebrničah. »Med cesto in novozgrajenim pločnikom je pas, kjer ni asfalta, ampak so pustili pesek. Med peskom raste trava, ki je visoka pol metra in več. Vse pohvale za novozgrajeni pločnik, otok za umirjanje prometa, prehoda za pešce in avtobusna postajališča, vendar bi lahko uredili tudi pas grdo zanemarjenega peska, ne pa da so pustili travo, ki raste brez nadzora. Upam, da ga bodo urejali vsaj naslednje leto, če ga niso do zdaj,« je nanizala. Ker je cesta državna, pločnik pa občinski, upamo, da se bodo odgovorni dogovorili, kdo mora skrbeti za peščeno površino.

Bralec iz okolice Metlike je povedal, da je na proslavi ob nedavnem metliškem občinskem prazniku pozorno poslušal govor župana Darka Zevnika. »Naštel je, kaj je bilo v občini narejenega v iztekajočem se letu. Omenil je tudi dokumentacijo in projekte, ki jim jih je v občini uspelo pripraviti letos, uresničevali pa jih bodo v prihodnjih letih. Presenečen sem bil, da župan ni omenil gradnje pločnika ob metliški Vinogradniški cesti, ki je gotovo najbolj pereč problem v mestu. Ne nazadnje po tej cesti poteka tudi šolska pot. Na začetku pomladi sem v Dolenjskem listu v zapisu z zbora metliških krajanov prebral, da so v mestni skupnosti pripravili anketo, v kateri so se meščani opredeljevali za pet najpomembnejših naložb v Metliki. Zapisano je bilo, da jih bodo z rezultati seznanili sredi leta, a jim je bilo že vnaprej jasno, da bo po vsej verjetnosti na prvem mestu pločnik na Vinogradniški cesti. Zdaj se približuje konec leta, pa nisem nikjer zasledil, kakšni so izsledki ankete. Rad bi izvedel zanje,« je povedal klicatelj, ki ga je zanimalo, kdaj se bodo zadeve z Vinogradniško cesto končno začele premikati.

Metliški župan Darko Zevnik je povedal, da je Vinogradniška cesta regionalna cesta III. reda, kar pomeni, da je v lasti države, ki s cesto upravlja in jo tudi vzdržuje. »Razširitev cestišča in gradnja pločnika na Vinogradniški cesti ni mogoča zaradi konfiguracije terena, in ker gre za gosto poseljeno območje s stanovanjskimi objekti tik ob cesti. Ena od rešitev, ki jo je predlagala Direkcija RS za infrastrukturo, je preureditev ceste v enosmerno, kar bi za ljudi pomenilo daljšo pot do doma in dodatno obremenitev drugih cest po občini, zato tej rešitvi nisem naklonjen. Delno smo Vinogradniško cesto razbremenili z gradnjo nove povezovalne ceste pri OŠ Metlika. Zdaj je mogoče priti do šole in stanovanjskih hiš na Šolski ulici po novi cesti s Trdinove poti in ne več samo po Vinogradniški cesti. Ugotavljamo, da ljudje za dostop do vinogradniške Veselice uporabljajo novo cesto in ne več toliko Vinogradniške ceste. Z gradnjo nove povezovalne ceste nam je uspelo delno rešiti problematiko Vinogradniške ceste, ki bo dokončno rešena z gradnjo obvoznice okoli Metlike,« je pojasnil župan. Ni pa navedel, kdaj bo obvoznica zgrajena.

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro, seveda tudi nocoj. Lahko pa izpolnite tudi spletni obrazec Klik, tukaj bralec Dolenjca!

Bralec iz okolice Novega mesta je bil zelo nejevoljen zaradi prometnih razmer v Sloveniji, še zlasti na njenem jugovzhodnem delu. »Vozniki tovornjakov, ki z jadranskih pristanišč v srednjo Evropo vozijo ladijske kontejnerje, so očitno odkrili, kako se lahko s prečkanjem Gorjancev izognejo plačilu visokih avtocestnih pristojbin. Zato raje delajo prometni kaos tu in uničujejo ceste nižjega ranga, ki niso zgrajene za takšne obremenitve. Še v Avstro-Ogrski so bile narejene prve progovne povezave z Jadranom, nekaj v 19., nekaj na začetku prejšnjega stoletja. Režimom, ki so ji sledili, poleg avtocestnega križa, ki je uničil ogromno obdelovalnih površin in čistega zraka, v stotih letih ni uspelo skoraj nič. Tudi tretje razvojne osi hvala bogu ne! Zakaj hvala bogu? Ker bi bila, ko bi bila čez desetletja lahko zgrajena, tehnološko in ekološko že povsem zastarela. Zakaj bi vztrajali pri tretji razvojni osi, ki je očitno drag in zahteven projekt? Se ne bi raje lotili modernizacije železniške proge Ljubljana–Karlovec. S tem bi marsikaj prihranili, s prihrankom pa posodobili medkrajevno povezavo v južni Sloveniji, ki tudi zelo šepa. Vse to pa kliče po dobrem gospodarju, ki ga večino prejšnjega stoletja in tudi v tem stoletju skoraj nismo imeli!

Prebivalec Gradca v Beli krajini, ki se vsak dan sprehaja po novem pločniku v kraju, je ob branju članka v Dolenjskem listu z naslovom Zebre, zelenice in vrtina prišel na idejo, kako bi lahko v Gradcu, če že ne morejo zarisati prehodov za pešce, umirili promet, da bi bilo bolj varno za pešce. »Odkar je cesta v Gradcu obnovljena, vozniki še bolj norijo skozi naše naselje. V bližnjem Grmu so policisti disciplinirali voznike z neprestanim merjenjem hitrosti, in predlagam jim, da to storijo tudi v Gradcu,« je svetoval Gradčan.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista z dne, 12. december 2019.