##IMAGE-3794384##

Dvig plač, ki ga bodo javni uslužbenci občutili najkasneje pri izplačilu januarske plače, je bil dolgo pričakovan in z vidika večletnega varčevanja v javnem sektorju tudi nujno potreben. A kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati. Na tisto manj prijetno že nekaj časa opozarjajo direktorji javnih zavodov in drugih ustanov, v kratkem, če je že nismo, pa jo bomo v obliki podražitev znatnega dela storitev javnega sektorja občutili tudi vsi prebivalci naše države.

Vrtci za desetino dražji?

Začnimo pri vrtcih. V novomeškem vrtcu Ciciban ocenjujejo, da se bo strošek dela zaradi dogovora med vlado in sindikati na letni ravni zvišal za 225.000 evrov oz. 8,1 odst., zato so ustanoviteljici, mestni občini Novo mesto, predlagali dvig ekonomskih cen vrtca za 7 do 10 odst. Podobno je tudi v vrtcu Pedenjped, kjer se bodo stroški dela na račun dviga plač povečali za 202.000 evrov oz. za 8,8 odst. Tudi oni predlagajo dvig ekonomskih cen za 7 do 9 odst. Podražitev predlagajo tudi v vrtcih, ki delujeta v okviru OŠ Brusnice (5,6 odst.) in OŠ Stopiče (8 odst.).

Na mestni občini Novo mesto pravijo, da si bodo prizadevali, da bi spremembe v čim manjši meri bremenile starše, zavedajo pa se, da brez podražitev ne bo šlo. Končna odločitev bo sicer v rokah občinskih svetnikov, na občini pa zagotavljajo, da nadstandardnih ugodnosti, kot so dodatni splošni popust, rezervacije za odsotnost otroka in popust zaradi stanovanjskega kredita, ne nameravajo zmanjševati.

Povprečnina višja, a ne dovolj

Zaradi dogovora med sindikati in vlado se bodo sicer zvišale tudi plače občinskih uslužbencev. Na mestni občini Novo mesto se bodo stroški na ta račun povečali za malo manj kot 90.000 evrov oz. za dobre 3 odst. Ta strošek bo za občine nekoliko manj boleč kot za številne druge javne ustanove, saj so se občine z vlado novembra dogovorile za povprečnino v višini 573,5 evra na občana, kar je za dobrih 20 evrov več kot lani, a še vedno 35 evrov manj stroška, ki ga za izvajanje zakonsko določenih nalog občine dejansko porabijo. »V času dogovora o povprečnini dvig plač v javnem sektorju še ni bil dorečen, zato občine pričakujemo nadaljevanje usklajevanj tudi glede tega naknadnega bremena. Poleg tega ostaja kar nekaj drugih odprtih vprašanj s področja finančnih pristojnosti občin,« na vprašanje o vplivu dviga plač javnih uslužbencev na njihovo poslovanje odgovarjajo v Novem mestu, podobno pa bržkone ugotavljajo tudi v drugih občinah.

Za plače v bolnišnici manjka dober milijon

Veliko težavo bo dvig plač povzročil v zdravstvenih zavodih. Dogovor med vlado in sindikati za Splošno bolnišnico Novo mesto (SBNM) letos konkretno pomeni 7,2-odst. dvig plač, kar na letni ravni znaša 2,4 milijona evrov. »Od ministrstva za zdravje smo zdravstveni zavodi dobili zagotovilo za 2-odst. dvig cen zdravstvenih storitev v letu 2019, kar za Splošno bolnišnico Novo mesto pomeni približno 1.180.000 evrov oz. manj kot polovico potrebnih sredstev iz naslova dviga plač«, pravijo v SBNM. Ali obstaja nevarnost, da bo bolnišnica višje plače financirala iz nenamenskih virov in da bo zaradi tega krnila programe in storitve? »V kolikor bo obveljal ukrep o zgolj 2-odst. povišanju cen namesto potrebnih 5 odst., potem je odgovor da,« pravijo v vodstvu SBNM.

Domovi starejših že višajo cene

V podobno težkem položaju so domovi za starejše. V Domu starejših občanov (DSO) Črnomelj se bo znesek za plače v skladu z dogovorom med vlado in sindikati povečal za 4,1 odst. oz. za približno 83.000 evrov. Skoraj 60 odst. tega zvišanja bo šlo na račun dviga plač zdravstvenih delavcev, preostanek povečanja pa predstavlja dvig plač osebja s področja socialne oskrbe, ugotavlja direktorica DSO Črnomelj Valerija Lekić Poljšak.

»Dodatnih virov ni zagotovil nihče, ne ustanovitelj ne plačnik zdravstvenih storitev, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),« pravi direktorica. Na nove razmere so se v Črnomlju prilagodili z januarskim 2,02-odst. dvigom cen oskrbe, medtem ko ZZZS svojih cen zdravstvenih storitev še ni povečal, tako da DSO na tem področju zdaj posluje z izgubo. Zato tudi podražitev domske oskrbe ni zadnja, pravi Lekić-Poljšakova. Naslednje zvišanje cen je predvideno z redno uskladitvijo 1. marca, pri čemer direktorica napoveduje najmanj 2-odst. dvig cen oskrbe, kar pa še vedno ne bo dovolj za pokritje povečanih stroškov dela zdravstvenega osebja.

Zgodba z nepokrivanjem višjih stroškov zdravstvenih storitev v domovih starejših se v resnici vleče že nekaj let. Samo med marcem 2017 in julijem 2018 so se po podatkih portala plač v javnem sektorju plače zdravstvenega kadra v domovih za starejše povišale za skoraj 10 odst., česar pa zavodom ZZZS ne povrne (v celoti). V minulih dveh letih je tako ZZZS v DSO Črnomelj pokrival le med 89 in 96 odst. stroškov dela zdravstvenih delavcev. Lani je bil dom iz tega naslova prikrajšan za okoli 120.000 evrov, predlani za 40.000 evrov. »Za leto 2019 z ZZZS še nimamo sklenjenega dogovora, a za pokrivanje celotne izgube na zdravstvu bi se morala cena zdravstvene nege glede na 2018 zvišati za približno 16 odst.,« ocenjuje Lekić-Poljšakova in dodaja, da želi vlada breme višjih plač v resnici ponovno prevaliti na izvajalce in na stanovalce v domovih za starejše. »Vlada kupuje socialni mir na plečih stanovalcev in njihovih svojcev. Že drugič! Lanski 5-odst. dvig cen zdravstvenih storitev tako ni pokril niti 8-odst. dviga stroškov dela iz leta 2017,« opozarja Lekić-Poljšakova.